Ja seveda Sabina1976.
Napiši mi kaj, lahko celo tvojo izkušnjo, lahko le nekaj besed, …po želji na e-mail [email protected].
Ti odpišem 100%.

Me veseli, da bova poklepetali.

Lep dan ti želim.

EVA

ko berem tole temo o prevaranih ženskah, sem ravno v zadnjem času zvedela, kako en tip veselo hodi k ločenki, doma pa ima nosečo žensko, oziroma ravno te dni je rodila, seveda mlada mamica nima pojma kaj se dogaja. Kako vse to vem, sem pač znanka te ločenske, ki se veselo hvali okrog o svojem ljubimcu, največji absurd pa je, da ravno sama ima največ za povedat o varanju, saj naj bi jo mož varal… Torej dvojna načela ali lažnivka?
Mlade mamice ne poznam, vem pa kako je ime novorojenčku in pa njem, ter iz kje so… ali naj jo sploh pobrskam dlje, da bi jo o tem obvestila? Po eni strani se človek ne bi vtikal, po drugi strani pa, zakaj bi jo mož takole zavajal? :-/

Jaz vem, da bi hotela izvedeti čimprej. Mene ja ravno to, da je varanje trajalo skoraj celih sedem mesecev zelo prizadelo.
Da si je v vsem tem času vedno uspel najti čas zanjo, zame in za sina ne, da zanjo ni bil nikoli utrujen, za naju pa,…
Skratka jaz bi naredila takole : poiskala bi njega, mu povedala, da vem in, da bom povedala ženi, po določenem času, mogoče bi mu dala en teden. Ta čas bi dala njemu možnost, naj ji pove sam.
Če ne bi on, bi povedala jaz.

To je moje razmišljanje, kaj boš naredila ti, pa je tvoja odločitev.

Koliko je varanja na tem svetu?!
Danes sem izvedela za sosedo. Zapušča jo mož. Stara sta oba okoli 60 let. Dolga leta jo je varal sem pa tja, zdaj pa si je našel spet novo ljubico in zapušča ženo.
Vsa leta je ostajala z njim, zdaj pa bo po vseh bolećinah še ostala sama.
Kam gre ta svet?

Saj to je to, ljubice mislijo, da se je zaljubil v njih, da so one usodne ženske, da……

v bistvu si pa nakopljejo prevaranta na vrat, ki je že skoz varal, dokler se mu ena ni zdela dovolj zanesljiva v smislu pripravljenosti na seks vedno in povsod. Varanje se po moje zgodi predvsem zaradi tega, ker moški rabi več seksa kot ženska in če moškemu zvestoba ni vrednota, podre vse kar da.

AsTra, nisi mogla lepše napisat! Kratko in jedrnato, resnično. Nima smisla prelagati odločitev na “tretje osebe” – so samo sprožilci, ko notranja odločitev že pade!
Jaz sem trenutno v neki podobni “fazi”, a imam (k sreči) še dovolj močan občutek za etiko in družino.

Žal je to samo pravljica, realnost je veliko drugačna. Varaš ne zato, ker “imaš priliko” ali “možnost”, ampak zato, ker si doma nesrečen, ker partner ne izpolnjuje tvojih pričakovanj, ker si nezadovoljen z življenjem in sam s seboj, ker si nezrela oseba…. in to je SAMO in IZKLJUČNO tvoja odločitev in tretja oseba s tem nima prav nobene veze. Vsak posameznik je odgovoren za svoje življenje in moralne vrednote. Je pa res, da je prelaganje odgovornosti na nekoga drugega (ali tretjega) slovenski nacionalni šport.

Zakaj vsi toliko govorite samo o prelaganju odgovornosti?
Pa kdo pravi, da so vsega krive ljubice?
sem morda jaz to trdila? Nisem.

Jaz se še preveč dobro zavedam, da me je varal on ne ona!
Vem pa tudi, da jaz tega nisem počela, nisem želela,ma nisem si niti v najhujših sanjah mislila da bi me varal.
Zato in samo zato, jaz nisem kriva za varanje in nisem odgovorna za njegova dejanja.

Ljubica je pa delala narobe!, ker je vedela da ima ta moški družino, pa ji je kratkomalo viselo dol za mene in najinega otroka. Egoistično sebično je poskrbela za svojo rit. Pa sploh ni važno, kaj ji je tvezil on, važno je, da je nekomu prizadejala krivico, hudo,…

Jaz se zavedam, da sva za težave v najini zvezi kriva izključno midva in ne tretja oseba, ampak dajmo pogledat resnici v oči.
Za vse kar je “narobe” v neki zvezi, sta kriva dva, naj ta dva tudi rešujeta vse to in naj se tretja oseba ne vpleta ali naj je ne vpleta ena izmed prvih dveh. Preprosto kot pasulj!

In kot si napisala inocent, vsak se odloča samo in izključno zase,nažalost pa obenem lahko tudi zelo prizadane druge. Pa kje je tukaj srce, pamet, morala? Jih ni. Je mogoče tukaj prisoten ta tvoj občutek za etiko in družino?

Če bi me poznala, pa bi videla, da imam tudi jaz velik občutek za družino in etiko. Že če bi dobro prebrala moj post (začetni) bi lahko razbrala, da sem bila vedno samo za njega in kasneje za družino. Nase sem preprosto pozabila. Če to ni razdajanje in nesebičnost…

Danes sem že drugačna, verjemi. Na veliko stvari gledam drugače. Še vedno pa vztrajam na tem, da sem soodgovorna samo za vse kar se je dogajalo v najini zvezi, nisem pa za varanje. To je njuna odgovornost in onadva že nosita in bosta nosila posledice tega.
Pa mi še vedno ni vseeno zanj in še ga pogrešam in iz srca mu želim vse dobro.
Nisem zlobna, nisem nerazumevajoča, nisem zatežena baba, nisem. Samo ne strinjam se, ko tako govorite o tem prelaganju odgovornosti.

Strinjam se, Eva. Ne mores ti biti kriva, da te je nekdo prevaral. Lahko si kriva ali sokriva, da zveza ni bila uspesna, ne mores pa biti kriva za nekaj, kar je delal tisti drugi. In se tudi strinjam o tem, da ljubica ni kriva za varanje, je pa kriva za to, da se je tako ali drugace spravila na moskega z druzino. Jaz ne vem, kako se ljudje lahko zabavajo in imajo lustno, ce dobro vedo, da njihova zabava in lustnost nekomu neposredno povzroca bolecino. Pri toliko samskih moskih, res jih je ogromno, se toliko mladih in lustnih punc zabava s porocenimi ter v nedogled caka, da se bodo locili. 🙁

eva7, ne meni se za to, kar modrujejo nekateri, ki niso doživeli, kar si doživela ti. Vsak je res odgovoren zase in za svoja dejanja. Vsaj naj bi bil. Čas bo naredil svoje, ti se postavljaš na svoje noge in verjemi, da je prav, da je odšel. Nisem prebrala vsega, niti vseh tvojih postov, toda iz tega, kar sem prebrala vidim, da si zelo v redu oseba in da te sigurno čaka v življenju še mnogo lepih stvari, če boš znala v prvi vrsti imeti rada sebe in sebe vedno postavila na prvo mesto. Verjemi mi, da imam izkušnje na tem področju(vrsto let), najprej sem mislila, da ne bom mogla brez njega, sedaj že dolgo vem, da bom lahko brez njega, le vprašanje časa je še, po toliko letih. Žal mi je samo za to, da nisem rekla konec že po prvi taki izkušnji, saj bi trpela še nekaj časa, kot trpiš ti sedaj, toda to mine. Verjemi, tudi to bo minilo in nekega dne bo vse drugače, bolj svetlo in veselo. Sedaj tudi jaz ne trpim več, ke ni več čustev, preveč je bilo vsega in je še danes. Prav je, da žaluješ za to zvezo, za tem človekom, to je čisto naravno, če ga imaš nekje v sebi še vedno rada, še vedno si jezna nanj in na to tretjo osebo. Daj si čas, pusti svoji bolečini na dan, počasi boš to prebolela in stvari se bodo postavile na svoje mesto. Potem boš lahko ponovno zaživela.

Vidim, da si močna in pozitivna in taka bodi še naprej, vedno bolj.

Ja, HVALA za besede spodbude.
Kaj naj rečem, včasih je lažje že, ko vidiš, da so drugi s podobnimi izkušnjami že “preboleli” in živijo naprej. Čeprav priznam, da mi je potem tudi vedno znova hudo za vsakega posebej, ker vem kako mene boli, pa me boli še za druge, ker res nikomur tega ne privoščim.

Tebi in vsem ostalim, predvsem tistim, ki jih kakorkoli boli srce, pa čimhitrejše okrevanje in veeeeliko sreče in iskrenosti!

Lp

Drage ženske!

Zakaj ste tako zelo prepričane, da so vsega krivi samo moški?

Ali niste ve vse veliko preveč vlagale v odnos, skrbele za družino in gospodinjstvo in zraven še crkljale svojega dragega s posebnimi jedmi in ne vem čem še? Ali jim niste dovoljevale, da so cele dneve in vikende viseli v službi, na izobraževanjih ali pa se rekreirali?

Preveč ste jih imele rade. Niste jim dale možnosti, da se svobodno vsak dan posebej odločijo, da bodo ostali v zakonu. Niste jim dale možnosti, da poskrbijo za družino. Niste si vzele časa zase, niste se naučile same uživati v vsem, kar vas veseli, ampak iz dneva v dan samo delale in čakale, kdaj se prikaže vaš izvoljenec. Prosile ste ga za ljubezen, z delom ste jo hotele zaslužiti. Vendar pri moških to preprosto ne deluje.

Moškemu je sicer nekaj časa kar všeč,če mu žena zelo streže in si prizadeva za njegovo ljubezen, potem mu pa postane dolgčas in poišče drugo. Moškega je treba zaposliti, mu dati občutek, da žena ni super zadovoljna z njim. Povedati je treba, kar ti ne paše, takoj in prijazno. Iti kam tudi sama in otroke pustiti njemu.

Tudi meni se je dogajalo nekaj podobnega in tudi jaz se učim drugačnega delovanja. Naj se oglasi kakšna ženska, ki obvlada, ki ve, kako se mora ženska obnašati, da ne postane sužnja svojega moža. Naj nam razsvetli pamet in naj nas nauči delovati drugače.

Da ne bomo jokale po forumih, kako nas je po petih letih varanja zapustil mož, me ga pa še tako zelo ljubimo. Dajte no, ali se res da ljubiti človeka, ki te kar naprej vara??

Lep pozdrav pa brez zamere!

Licorice, strinjam se s teboj. Jaz vsak dan vsaj enkrat ponovim, da so vsi moski zreli za domino. S tem ne mislim lateksa in bica, ampak … Ce vse das, vse naredis, se vredno zrtvujes, preprosto nisi vec zanimiva. Zenska mora biti in ostati izziv. Po mojih skromnih izkusnjah moskega ne dobis in obdrzis na dobro kuhanje, na pospravljeno stanovanje, tudi na prijaznost ne, se manj na lepe joske in dobro rit (ceprav pomaga), ampak na samozavest in prevzetnost.

Licorice,

a zdej smo pa samo moški takšni? Pri meni je bilo enako, samo, da je to počela ženska. Nudil sem ji vse, kar je bilo možno. Pogovor, večerje, spolnost, masaže, prinašal rože…

Ko sem zvedel za ljubimce, sem jo poklical po telefonu, jo lepo prosil, da mi pove celotno zgodbo, ko pridem domov. Med potjo sem kupil šampanjec pa bomboniero … Prišel sem domov, prižgal dišečo svečko in prosil za pogovor. Povedala je delno resnico, se opravičevala in bila vsa razsnežena …

Ko sem zvedel za njene napake, se je tako vedno pristno razjokala, da sem ji verjel.

Kako lahko ljubiš tako osebo? Preprosto zato, ker ne dojameš, kaj ti je naredila, in da je poteptala tisto bistvo in ponos človeka.

Kako temu narediti konec? Zadnjič se mi je nova partnerica zjokala in moledovala-govorila je nekaj o težkem otroštvu. Kaj sem naredil? Obrnil sem se in odšel. Po telefonu sem ji povedal, da je konec. Izsiljevanje z jokom-to je noro.

Lepo je, da človek pove, da te ljubi, vendar mora besede upravičiti z dejanji.

LP Evgi

eva7, hvala za odstavek, boš videla, vse se bo postavilo na svoje mesto.

Ja punce, čisto prov vam dam. Treba je znat moške vrtet. Ene imajo to že v genih, druge se moramo tega učit. Najvažnejše pa je, da ostanemo zveste same sebi in svojim vrednotam, ne glede na to, kako se moški odziva, ali ne?

In ti verjameš, da si naredil prav? Zakaj nisi imel poguma ostati in ji to povedati v obraz – ali pa priti drugič in ji povedati v obraz. Po telefonu to storijo samo strahopetci.

Se pa strinjam, ljubezen je v dejanjih.

Xenna_warrior,

sprašuješ, zakaj ji nisem povedal v obraz. To sem naredil pri moji ženi, ko sva še hodila. Zvedel sem za njene laži v zvezi z drugimi moškimi, jo povabil na sprehod v naravo in ji povedal, da zaradi tega ne morem z njo naprej. Takrat je tulila in jokala, klečala pred mano in se oklepala moje roke. Razlagala mi je težke stvari, ki jih je preživela v otroštvu. Paralo se mi je srce in sem jo sprejel nazaj. Sprejel sem jo nazaj in manj kot v mesecu dni je začela delati stare napake. To sem nato izvedel po poroki. Na koncu pa sem bil jaz itak vsega kriv, ker sem bil takšen,da je revica morala nujno oditi od mene, ker sem ji že stregel po življenju. Še danes ne vem, kako je to možno, da te nekdo gleda v oči in ti laže.

Ma ženske znate z jokom vse narediti in to tako pristno, da vam potem človek celo verjeme. Pri telefonu pa te dileme ni.

LPE

Al je tole napaka, al gre tukaj za novo ali bivšo partnerico? Na tole sm se jaz ‘spotaknila’.

Evgen, ce zdaj mislis, da vse zenske lazejo in da so vse pokvarjene, si delas medvedjo uslugo.

Pozdravljeni!
Pri prebiranju vaših zgodb sem se odločila, da tudi jaz napišem svojo. Po 16 letih skupnega življenja sem pred dobrima dvema mesecema izvedela, da me moj partner že skoraj štiri mesece vara z dvajset let mlajšo punco. Spoznal jo je v nočnem klubu, kjer je plesala in pravi, da se je zaljubil in da mu daje ljubezen. Ni mi potrebno povedati, da ta punca ni naša in da sem partnerju hotela odpreti oči, da ga ima zaradi njegovega denarja in dobrega avta. Pa nič ne pomaga, ker se je on v njo zelo zaljubil in ne razmišlja o posledicah, ki jih lahko to razmerje prinese. On si je celo zamislil, da bo obdržal najina otroka pri sebi in njo pripeljal v hišo, ko se bom jaz odselila drugam. Ne morem vam povedati kakšne muke preživljam, ko ne vem kaj naj naredim. Vem, da partnerja sem že izgubila, čeprav ga imam še vedno rada. Ne bi rada pa izgubila še otrok, ki sta še osnovnošolca. Še vedno živmo v isti hiši in si lahko mislite kakšno življenje je to. On vsaki dan odhaja k njej in se vrača domov spat kot “zgleden oče”, včasih tudi v zgodnjih jutranjih urah in noče slišati, da bi se odselil, da bi živel z njo. Pravi, da ne bi rad pustil otrok.
Sedaj, ko sem se tako razpisala mi je malo lažje, čeprav bolečina je še neizmerna in upam, da rek “čas celi rane” drži, ker sem včasih tako obupana, da mislim na najhujše.

Tudi moj bivši se je na nekem službenem potovanju zaljubil v tujko… in jo zelo na hitro pripeljal v Slovenijo v najino stanovanje in se z njo poročil. Jaz nisem niti pomišljala, ko ni hotel ven iz stanovanja (ga prodati) – sem spakirala in z otrokom odšla v podnajemniško stanovanje. Je težko oditi od doma, je pa v tem primeru boljše. Res drži, da čas celi rane… en dan je boljše, drugi dan malo slabše, ampak s časoma lezeš vedno bolj navzgor. Mislim, da mu bodo pri taki zvezi otroci malo odveč – kdo bo skrbel za njih, ko bo hodil naokoli s tanovo – kakšna babica? Ne pusti se mu izsiljevati, mogoče si otrok želi zato, da ne bi plačeval preživnine… Predvidevam, da si zgledna mati in zato se ne boj za otroke.
Želim ti vso srečo.