Naj povem še svojo zgodbo.
Lani avgusta sem spoznala enega fanta, ki mi na prvi pogled ni bil posebej simpatičen. Jaz sem očitno njemu bila všeč, ker me je po prvem srečanju skoz utrujal, da greva nekam na pijačo. Nekaj časa sem se izmikala, ker mi ni blo, saj je bil kar precej vsiljiv. Naposled pa sem se le odločila. Moram povedat, da je svojevrsten tip človeka, ki ga večina težko razume. Predvsem zato, ker dosti pije, včasih po 3,4 dni skupaj pa še kakšno noč ne gre spat vmes. Pa tudi zato, ker ma drugačen pristop do ljudi. Vsiljuje se na puno, nima meje, razen če mu sproti poveš, te bo sčasoma razumel ampak bo čez čas spet isto. Skratka vedno znova sprobava kako daleč lahko gre. Kot pes, oprostite na izrazu. Ko pa pije, pa je itak poln sramote, poliva, je glasen, da ga cela gostilna gleda itd.
Skratka, po tisti pijači sma se začela precej družiti (takrat še mi ni blo čist jasno, kako njegovo življenje dejansko zgleda) in na nek način mi je čez čas le postal malo privlačen, ravno tolko, da sem šla zabluzila z njim (kar mi je še danes žal, ampak dobro, z vsake situacije se človek nekaj nauči, ne) in to je trajalo kakšen mesec. Ko me je za par dni povabil k njemu (aha star je 30 let, živi pri mami) in seveda njegove mame ni bilo doma, sva se redno začela družiti z njegovim best frendom. S katerim sta, odkar se poznata (to je zdaj tudi 1 leto nekje) praktično nerazdružljiva. Pozabila sem povedati, da se je pred povabilom na počitnice k njemu, predstavil mojim staršem, čeprav nisem bila za to. Valda se je vsilil z nakupom penin, vina za mojo familijo in potem nisem mogla rečti, zdaj pa idi domov. Starši so bili šokirani, saj so vedeli,da nisma par. Predstavil se je kot moj prijatelj in ful debatiral z mojim očetom o biznisu itd. Seveda se ga je vmes napil, tako da je moral prespati pri nas. Starši so itak videli, da je alkoholik, vendar sem se še po tistem družila z njim. Po tistem še je parkrat bil pri nas, nakar me en večer pokliče njegov najboljši prijatelj, s katerim smo se na tistih počitnicah začeli družiti. V njegovem imenu mi začne govoriti, češ da nič ne čuti do mene, da je uvidel da nisem to, kar išče bla bla bla. Mene je seveda šokiralo, konec koncev sem spala z njim pa še staršem se je predstavljal. Seveda je najhujše se sledilo, in sicer še isti večer je pisal moji sestri, da bi rad bil z njo. Skratka takšna zmešnjava, kot je v glavi tega človeka, kaj takega še nisem doživela. Seveda mi je oči odpiral ta njegov prijatelj, kateremu sem bila hvaležna za to. No, sedaj je eno leto naokoli in srečna sem, da sem preko tega norca našla svojo ljubezen (njegovega najboljšega prijatelja), s katerim že nekaj časa tudi skupaj živiva.
Kar sem hotela pri vsej tej zgodbi povedati, je to, da se seveda fant še vedno največ druži s tem tipom, ki pa na vsak način hoče,da smo mi trije tim oz. dobri prijatelji, da hodimo skupaj na izlete itd. Seveda se meni to ne zdi normalno, tudi moj fant se takim idejam izmika, je pa res, da vsak teden pride k nama, kar pa si jaz že dolgo prizadevam, da temu nebi bilo več tako.
Ne rabim takega prijatelja, s katerim imam tako podlo preteklost, ki se vsiljuje, povrh vsega pa ga dosti pije in si še privošči včasih sredi noči klicati mojega fanta, da naj pride po njega. Seveda tudi druge ljudi klicari sredi noči, ko je pijan. Tolko ma “srečo”, da ima dosti denarja, ki ga zapravlja za družbo, torej za alkohol ali pa za hrano za piknike, da še ga upoštevajo. SKratka družbo si kupuje. Mogoče se je zadnji čas malo umiril in zresnil, vendar pa kot sem povedala, take družbe ne potrebujem. Fant pravi, da ga noče odpraviti, ker sta le prijatelja, pa da bo še enkrat tedensko prišel gor na obisk ali se bota dobla na pijači. Jaz pa si samo želim, da bi enkrat blo tega konec. Verjetno pa je utopija pričakovati, da bo kar na lepem izginil z najinega življenja… Kaj pravite vi? Naj se ga izogibam ali vse skupaj od prej pozabim in se skupaj družimo še naprej? Nekako se mi zdi prva varianta bolj pametna, ker menim,da so še pomembnejše stvari v življenju kot druženje s takim človekom.

Lepo pozdravljeni!

Opisujete zgodbo, ki ste jo v preteklosti doživeli z bivšim fantom in kot je čutiti iz pisanja, ta oseba še vedno zaseda precejšen del vašega življenja. Veliko jeze in besa je čutiti iz vašega pisanja, s tem pa se sami še globlje vežete na bivšega. Ta moški vas zaseda tako globoko, da se s partnerjem najverjetneje veliko pogovarjata o njem in sta zaradi njega veliko v sporu. Kje sta pa ob vsem tem vidva? Kje je vajin odnos?

Najprej poskrbita za vaju. Vašemu fantu je najverjetneje težko zavrniti prijatelja, saj je njun stik nekaj povsem drugega, kot odnos, ki ga imate z njim vi. Vaš fant se bo moral sam odločiti in prekiniti z njim, ko bo sam začutil, da si z njim več ne želi biti v odnosu. Pismo pišete vi, zato zelo malo izvemo, kaj ob tem prijatelju doživlja vaš fant, kakšen je njun stik in zakaj še vedno ohranja z njim v odnos. Vendar, dokler sam ni pripravljen prekiniti, je nesmiselno siliti v to smer.

Poskušajta se s fantom pogovarjati, kako vam je, kaj doživljate in kaj doživlja tudi on. Verjamem, da je težko, ker vas je bivši fant prizadel in razvrednotil in ob tem, ko se vaš sedanji fant druži z njim, vam daje občutek, da vas ne čuti, ne razume in ne vidi v tem kaj doživljate in čutite. Pa ste mu resnično povedali kako vam je, ali so bili to le stavki polni besa, jeza in sovraštva na tega človeka. Ko mu boste povedali o svoji bolečini in stiski, ki jo doživljate, vam bo prisluhnil. Torej je prvo pomembno, da se vidva najdeta, da najdeta stik, kjer se bosta počutila varno in toplo in vse drugo bo sledilo samo od sebe.

Lepo se imejta.

Zahvaljujem se za vaš odgovor in se povsem strinjam s povedanim. Nekako se stvari počasi ustaljujejo in delam na tem, da se s fantom ne bom prepirala več zaradi tretje osebe, ki njemu osebno ni nič naredila. Pa vesela sem, da se včasih zmenita na pijači in ta prijatelj ne hodi več tako pogosto k nama. Tako, da se zaenkrat vsi razumemo. Upam, da bo tako tudi ostalo.
Treba je pač povedati na pravi način in jaz sem delala napako v tem, da sem vzkipela namesto, da bi na miren način povedala, ko me je kaj motilo.