Pozdravljeni,

prosim za par nasvetov glede prenavljanja prostora v pritličju hiše stare gradnje.

Nisem prepričan koliko vlaga v tem primeru predstavlja težavo za temelje hiše in s čim bi lahko obložil tla.

Ko so hišo pred 40 leti adaptirali so dali po celi steni plašča hiše nekakšno tekočo izolacijo ali tekoči siporeks – ca 4 cm debeline.
Po nekih manjših gradbenih posegih se je videlo da hiša stoji na ilovnati podlagi.
Prenavljan prostor leži na severni stani hiše, je neogrevan in se pozimi ohladi na ca 10 stopinj C, poleti segreje do 25 C.
Tla prostora so betonska, nikoli obložena.

Po steni dolžine 4 m (stena na sliki-gre za zunanji plašč) je vlaga postarala z apnom pobeljeni omet, ki je ob trkanju zvenel dokaj votlo in smo ga luščili večinoma brez večjih težav. Omet je od leta 1935 ali starejši – takrat so zazidali vrata.
Zidar je pred kratkim odstranil omet do višine 2 m in ga nadomestil s sušilnim ometom. Na zunanji strani je 30 let položen asfalt.

Pred dnevi smo obnovili izložbeno polico (tudi vidna na sliki) , ki je dolga 3,5 m in se nahaja med temeljema hiše. Zunaj na drugi strani police je pločnik iz tlakovcev.
Spredaj in zgoraj smo zalili ca 4 cm betona (cement pesek 1:4)
Ker se polica nahaja med temeljema me zanima če ima raztezanje betona slab vpliv na temelje. Zanima me tudi če nov beton ker je bolj vodotesen (star je bil zaradi pomanjkanja cementa krhek in je zato mogoče bolj odvajal vlago) in pa polaganje keramike primerna rešitev za prostor.
Kar se tiče vlage prostor ni bil posebej kritičen – na steni so bili vidni madeži, ki so se pojavili skozi desetletja. Zidar je opazil nekaj vlage v steni tudi na otip.
Na obnovljeno polico in mogoče še na tla bi zalil nekaj milimetrov samoizravnalne mase.

Kar se tiče raztezanja betona sem našel linearni koeficient raztezka 12 * 0,000001
To pri 10 stopinjah temperaturne razlike na dolžini 3,6 m pomeni 0,43 mm razlike.
Mislite da razteznje/krčenje slabo vpliva na temelje in naj ob temeljih za vsak slučaj z rezilko zarežem v beton police?

Hvala za odgovor