Prenehanje kajenja?
Nikoli me v resnici ni zanimal forum o prenehanju kajenja. Ker jaz kadim že vse življenje in ne mislim nehati. Imam preko 60 let. To je posebno doživetje, ki si ga ne smem vzeti. Res da je kašelj bil grozen, ampak kaj, to spada zraven. Tudi pomanjkanje sape. Pa je prišel dan zdravniškega pregleda. Kapaciteta mojih pljuč porazna. Osebje in zdravnica me prepričujejo, naj preneham kaditi. Imela sem veliko izgovorov, zakaj mi to ne pride na misel. Ko te nekdo prepričuje, da ne delaš prav, se zagovarjaš, ne želiš se strinjati z njim. Potem sem šla k pulmologu. Diagnoza KOPG. Nihče me ni prepričeval o prenehanju kajenja. Dobila sem vpihovalnik. Ampak, pomaga, da te noben ne sili v nič. Po mnogih desetletjih en teden ne kadim. Meni je to velik uspeh, a ne vem, če bom ves čas tako močna. Fizično nimam nič posebnega pomanjkanja čustveno pa. Prebrala sem knjigo Allena, berem vse mogoče. Premik v glavi ni tako velik. Kako naprej. Hvala.
Spoštovana!
Žal mi je zaradi KOPB, ki ste ga razvili. Vsekakor težka bolezen. Še dobro, da se da danes vsaj za silo pomagat. Je pa izjemno pomembno, da ste vseeno prenehali in s tem boste močno zmanjšali nadalnje tveganje.
Že to, da ste zdržali en teden, je izjemen korak!
V kolikor se bo pojavila želja po nikotina, vam svetujem, da si pomagate z nikotinski nadomestno terapijo (Nicorette) in to lahko sprej ali žvečilka ob potrebi po hitri potešitvi, ali pa obliži, če boste potrebovali nekoliko bolj dolgoročno vzdrževanje. Vsekakor vam svetujem, da se o te posvetujete s svojim zdravnikom/co.
Držim pesti za vas, da vztrajate in zdržite.
Tomaž Čakš
Hvala g. Čakš za vaš odgovor in podporo. Še vedno ne kadim. Najbolj sem se bala prvega dne, saj si nisem mogla predstavljati, da ne bi kadila. Štela sem ure, kako dolgo mi je uspelo ne kaditi. Dan brez cigaret je tako dolg. Kot sem že v uvodu napisala, menim, da nikotina ne pogrešam, pogrešam pa kave s cigareti, čik pavze, mnoge situacije, ko enega prižgeš, potem pa se lotiš neke naloge ali dela… Fizično se počutim bolje, kašlja je komaj kaj. Ne vem, če bi mi Nicorete kaj olajšale pogrešanje obredov s kavo. Zdaj spijem le jutranjo kavo, ker ostale mi brez cigarete ne pašejo. Ne vem, kako bo s mojim KOPB, pulmologa imam čez 2 meseca. Mogoče pa bodo vidni kakšni znaki izboljšanja zaradi opustitve kajenja.
Kot sem že uvodoma napisala, prebrala sem veliko, tudi velik del tega foruma. Bega me to, da večina bivših kadilcev nikoli ne pozabi na kajenje in so sposobni spet kaditi tudi po 10 letih. Ker je to moje prvo odvajanje in upam, da tudi edino, ne vem, kaj naj pričakujem v nadaljevanju. Ali bo sčasoma in čez koliko časa moj dan postal normalen, ne da bi imela občutek pomanjkanja trenutkov za kajenje. Če se bom morala vsak dan do konca življenja boriti z nekajenjem, ne bom zdržala takega tempa.
Zdravnika o mojem prenehanju kajenja nisem posebej obveščala. Še vedno se počutim kadilka, ki nekaj dni ne kadi. Hočem reči, da se mi zdi prezgodaj govoriti, da ne kadim več. Cigaret, vžigalnikov in pepelnikov nisem vrgla stran, le pospravila sem jih v predal. Za zdaj verjamem, da bo vse to tam ostalo do nadaljnega.
Spoštovani!
Me veseli,da vztrajate.
Vsekakor razumem to navezanost na različne “rituale”. To je velikokrat prisotno. Poskusite najti druge, ki ne bodo povezani s cigareto.
V vsakem primeru vam čestitam, da ste se odločili in da vztrajate.
V kolikor bi potrebovali podpora palahko pokličete tudi na anonimni telefon 0802777 zjutraj ali zvečer, kjer vam nudijo podporo naše svetovalke in svetovalci. Lahko se odločite tudi za proaktivno svetovanje naše zelo izkušene svetovalke.
Zelo dobro je že to, da ste “z videla” odstranili vse, kar vas spominja na kajenje- tudi čez je v predalu.
Glede na to, da ste uspeli že toliko, se zelo gotov, da lahko vztrajate. Zaupam vam in vas podpiram.
Vse dobro želim,
Tomaž Čakš
Pozdravljeni, spet se oglašam. Saj ne vem, zakaj sem odprla novo temo. Vse teme do sedaj so se mi zdele prestare, da bi se lahko priklopila tem starim razpravam. Danes mineva dva tedna od kar ne kadim. Vsak dan posebej se moram odločiti za nekajenje. Nobenega veselja ne občutim, nobenih novih izzivov ne opazim. Ja, mislim si, če bom zdržala imam veliko dela s čiščenjem stanovanja. Zdravstveno se počutim veliko bolje. Zadnja dva dni sem precej težko dihala. Je to normalno? Delala sem dihalne vaje. Danes teh težav ne opazim. Imam občasno mravljinčenje okončin in blago vrtoglavico. Ampak, saj bo minilo. Nekaj dni sem zjutraj krvavo usekovala nos. Me mora to skrbeti? Danes ni bilo več. Po nekaj morastih nočeh sedaj kar dobro spim, cigaret še ne sanjam. Opazila sem, da pri pranju las potrebujem manj šampona: prej se šampon ob prvem nanosu sploh ni penil, sedaj se, en plus torej. Okolici se sploh ne hvalim, da ne kadim. Če bo kdo sam opazil, prav, če ne, pač ne. Zdaj že upam iti od doma brez cigaret. Nisem se lotila kakšnih športnih dejavnosti. Malo sem izgubljena. Na nek način se počutim osvobojena, na drug način pa občutim izgubo nečesa, kar mi (je) veliko pomenilo. Upam, da bom po 21 dneh, ko naj bi človek osvojil nove navade, kaj lažje. Lep pozdrav in hvala da me berete.
Vsekakor vas beremo in prepričan sem, da ne samo jaz.
Zdravstvene težave, ki jih navajate, niso kaj posebnega. Še enkrat bi priporočil, da pričnete s kakšno telesno dejavnostjo (dovolj je samo sprehod) in da na ta način zapolnite tisti čas, ki ste ga prej porabili za kajenje. Osredotočite se predvsem na pozitivne posledica prenehanja. To, kar opisujete, je zares zelo dobro. Ne bojte se morebitnih težav. Prepričan sem, da jih boste z lahkoto premagali. In pri tem vas podpiram jaz in vsi, ki vas beremo. Verjamem v vas!
Bodite dobro,
Tomaž Čakš
Lepo pozdravljeni vsi, ki berete ta post. Ne opazim nobenih novih zapisov na forumu. Očitno sem bolj osamljena v odvajanju. Minilo je tri tedne nekajenja, pa tudi kakšen dan zraven. Težko rečem, da je kaj lažje. Tekmujem sama s sabo, nikogar ni, ki bi me pobaral, če mi še vedno uspeva. Saj vem, da je ta odločitev zame, ne za druge. Počutje boljše, čeprav lebdim nekje. Nobene prave volje nimam za karkoli. Opažam pojav aft v ustih, se kar ne konča. Propolis pomaga. Spanje tako tako, največkrat slabo, zato tudi dan ni kaj prida. Včasih izgubim voljo. Dejansko se počutim kot da mi je nekaj dragocenega odvzeto. S težavo se premagam, da enega ne prižgem. A sem trmasta, si mislim, če toliko časa nisem kadila, tudi zdaj ne bom. Upam, da bom uspevala čim dlje.
Prav lepo pozdravljena!
Prav zares ste v teh dneh nekje v “najtežji fazi”. Prepričan sem, da jo boste zmogli premagati in da boste vztrajali. Ste močna oseba in verjamem, da lahko zdržite. Brezvoljnost prav lahko traja nekaj časa.
Zapisi na forumu so zadnje čase res bolj poredki, vendar to ne pomeni, da forum ni obiskan. Vem, da marsikdo bere.
Sicer pa jaz vsekakor mislim na vas in držim pesti, da boste vztrajali.
Le pogumno naprej in se kar oglasite s kašnim zapisom.
Vse dobro želim
Tomaž Čakš
(Še smo)Pozdravljena!Tudi jaz sem kadil polnih 50 let.Včeraj je minilo pol leta od zadnje pokajene cigarete.Prenehal prav tako zaradi pešanja zdravja.Prvi mesec sem slabo spal,občutek lebdenja,kaka dva meseca.Koncentracija še sedaj izredno slaba.Drugih problemov zaradi prenehanja nisem imel ,niti se nisem zredil.Kadilci me ne motijo,dim mi še vedno diši.Vem da ne smem prižgati in če gre za zdravje niti ni tako težko.Verjamem da bo tudi tebi uspelo.Želim vse najbolše!
Sem prišla malo pogledat sem gor in vidim, da imamo nove zmagovalce med nami.
“še smo” dobro vem, kako je na začetku težko. Vendar MINE! Pride dan, ko sploh ni več težko, ko se na cigareto tudi spomniš ne več in ti je kajenje povsem tuje.
Upam, da še vztrajaš, še bo hudo ampak zmaga je neprecenljiva.
Jaz sem še zdaj vsa ” napihnjena”, ko se tu in tam zavem, da sem včasih kadila, zdaj mi pa sploh ni več do cigarete.
Joc, tudi tebi čestitam in ti želim vse dobro in veliko zdravja!
Po daljšem času sem malo pogledala na ta forum in vidim zapis Joca in ja to je. Hvala obema pa dr. Čakšu, ki nas tukaj podpirate, še posebej. Verjetno vas zanima, če še vedno ne kadim. Naj se pohvalim, ne kadim. Sem morala prebrati vse moje objave, da sem obudila takratne občutke, saj sem že pozabila nanje. Osebna zdravnica me je pred meseci vprašala, kolikokrat sem prenehala kaditi. Ni mogla verjeti, da nikoli. Ja, to je moj prvič in skoraj že prepričana sem, da zadnjič.
Je pa poskočila teža. Zdaj sem že tik pod mejo debelosti, grozno. Nikoli v življenju nisem imela toliko kil. Berem eno knjigo o drugačni prehrani. Nimam še prave volje, prazniki bodo, ni ravno pravi čas. Ugotavljam, da je lažje nehati kaditi kot shujšati. Samo zjutraj vstaneš in ne kadiš, ko bi še kile tako skopnele..
Tisti osebi zgoraj, ki omenja neko zadevo za odvajanje, bi rekla, da ne rabiš ničesar. Samo odločitev in volja sta edina, ki delujeta. Kar pogumno vsi, ki cincate, ni težko, res ne.
Najprej ČESTITKE za vztrajanje !!!
Zares sem ponosen na vse vas, na vse ki ste uspeli in na vse, ki se še trudite.
telesna teža vsekakor lahko predstavlja težavo. zato pa je toliko pomembneje, da se posvetite primerni in količinsko ne preveliki prehrani ter telesni aktivnosti.
če vam je uspelo z nikotinom, sem prpričan, da vam lahko uspe tudi z obvladovanjem telesne teže.
Bodite dobro
Tomaž Čakš
No da se jaz povem svojo zgodbo, kadila sem 20let, zadnje 3 leta sem vejpala. No v mesecu novembru sem pristala v bolnisnici zaradi akutne odpovedi dihanja, bila na kisiku, medrolu, dobla pumpice foster plus ventolin. Vedla sem, da moram nehati, ampak je bilo potrebno naredit prvi korak. Zbrati pogum. No do sem je preteklo se neki vode :)) ampak ja najprej sem poskusla slo 3 dni, po treh dneh spet nazaj na stara pota, ampak samo tisti dan, no zdej sem ze 5 dni brez vejpanja…sicer me malo matra ampak je veliko lazje ko pa pri prvem poskusu.
Lepo pozdravljena!
Najprej čestitke, da ste zbrali pogum in prenehali. Žal mi je zaradi zdravstvenih težav, ki ste jih imeli.
Odločitev je pomembna!!!
Sedaj pa morate vztrajati!!! In prepričan sem, da lahko vztrajate in zmorete.
V kolikor bodo težave večje in boste potrebovali podporo, pa lahko pokličete tudi na anonimni brezplačni telefon o8o2777, ki deluje vsak dan zjutraj med 7. in 10 in popopldan med 17. in 20. uro.
Me pa samo zanima (profesionalno), če mi lahko poveste, koliko ste pokadili cigaret in koliko je bilo po vaši oceni vajpov na dan.
Vsekakor vztrajajte in jaz držim pesti za vas.
Naj bo to najpomembnejša vaša “pridobitev” v letošnjem letu.
Vse dobro želim
Tomaž Čakš
OBJAVA #1
Število dni brez kajenja: 2
Pozdravljeni,
na tem forumu bom skozi čas naredil več objav, zato jih bom na vrhu oštevilčeval. Sem na začetku odvajanja in delam analizo svojega odvajanja s kvantitativnimi (numeričnimi) in kvalitativnimi (pismenimi) podatki. Med drugim bom dnevno spremljal število kašljev, izrazitih želja po tobaku, stiskanj v prsih (bolečin) ipd. Dnevno bom tudi popisoval občutke oz. zapisal karkoli se mi bo zdelo omembe vredno. Za število dni brez kajenja bom štel samo polne dni. Končal sem namreč sredi dneva (petek) in to tudi pišem sredi dneva (ponedeljek). Analizo sem začel delati v nedeljo. Ta bo skozi čas pridobivala nove dimenzije, ki jih zaenkrat še nisem predvidel.
UVOD
Star sem 36 let in kadim 18 let. Po merilih sem hud kadilec. V teh 18-ih letih sem enkrat 1. januarja “čez noč” že prenehal za 1 leto, vendar sem nato začel nazaj, ker ena oz. nekaj cigaret na silvestrovo pa mi res ne more škoditi. Tistih nekaj cigaret mi najbrž res ni škodilo, vse ostale, ki sem jih posledično pokadil pa so. Ne spomnim se kako je bilo takrat nehati. Vem, da je bilo začeti nazaj preprosto.
NAVADE IN ŽIVLJENJE KOT KADILEC
Posledice kajenja prihajajo na dan počasi in postopoma, zato jih je težko prepoznati. Kot opaziti staranje človeka s katerim živiš. Iz dneva v dan nezazavno. Medtem, ko je postaran sošolec, ki si ga srečal po dolgih letih, popolnoma očiten.
Fiziologija: Po letih kajenja sem nekoliko zadihan npr. že ne stopnicah, ki segajo nekaj nadstropij. Sem ter tja začutim bolečino v prsih, podobno je s suhim kašljem. Ob navalu smeha tega kmalu prekine močno kašljanje. Plavati z ritmom dlje časa mi je težko, ker me prej ali slej izmuči ritmično dihanje in ne kondicija ali moč. Sicer nisem športnik, vendar imam že od nekdaj kar nekaj kondicije in moči. Lanskoletni zdravstveni pregled je izpostavil oslabljeno moč pljuč. Ni bila kritična, bila bi pa lahko precej boljša.
Psihologija: Počasi me je kajenja že sram. Redko kdaj pokadim zgolj eno cigareto. Običajno jih več zapored. Mogoče ne toliko iz potrebe, ker lahko zdržim tudi z eno, temveč bolj iz navade. Velikokrat čez dan pomislim in se veselim naslednje cigarete. Ko ljudje (nekateri celo kadilci) pripomnijo: “A spet boš kadil?”, “Koliko si jih sedaj že skadil?”, “Ali se ti ne zdi, da preveč kadiš?” ipd. veš, da si že čez mejo “družbeno sprejemljivega”. Ali pa ko cigarete skoraj vedno kupiš v isti trgovini in prodajalec – s katerim si sploh nisi na ti – že sam od sebe odpira police z zavojčki. In tudi ve koliko zavojčkov ti mora dati. Priznajmo, nimaš več nadzora. Čas je, da si ga vzameš nazaj.
Kadilske navade:
– ob jutranji kavi,
– ob vsaki nadaljnji kavi,
– po obroku,
– pred začetkom vsakega novega “večjega” dela ali opravka,
– po vsakem zaključenem delu ali zaključeni enoti dela,
– ko je treba kaj natančneje premisliti (imam razmeroma svobodno razmišljujoče delo),
– ob vsaki pivi (teh sicer ni veliko in z alkoholom nimam nikakršnih težav),
– kot nagrada kadarkoli čutim, da si zaslužim majhno nagrado,
– po spolnost in
– vse vmes (“kar tako, na en čik”).
Nikoli nisem kadil zraven otrok in se zgražam nad tistimi, ki npr. v barih kadijo poleg dojenčkov v vozičkih. Če so bili poleg mene nekadilci sem jih vedno vprašal ali jih moti, če prižgem. Če da, sem se odstranil. Izogibal sem se kajenju v zaprtih prostorih. Brez kajenja sem lahko zdržal več ur, vendar nikoli nisem, če v to nisem bil prisiljen (npr. letalo). Po večih urah brez sem začutil pomanjkanje. Sem strasten kadilec.
ODLOČITEV ZA PRENEHANJE
Že dlje časa sem imel željo prenehati, vendar se nisem mogel zares odločiti. Ves čas sem odločitev tudi prestavljal na kasneje: “Samo še ta vikend, ker ima ravno prijatelj rojstni dan.”, “No ok, pa še naslednji vikend ker bom pol dneva sam in da se zamotim.”, “Podaljšam še za en teden, ker bodo sedaj v službi naporni dnevi.”, “Kaj? Kaj se je zgodilo? Pa ravno sedaj ali kaj? Ne ne, še to krizo prebrodimo pa neham.” Pa je leto in več naokoli.
Zato sem si dal datum, ko bom nehal. Na ta datum sem imel planiran zobozdravniški poseg za vsavitev implantata. Šele čez nekaj mesecev. Potem pa nenaden klic to sredo, da lahko pridem v petek, če želim, češ da se je odprl termin. Pridem. “Ok. Ne bom kadil še par mesecev. Kadil bom samo še dva dni.” In me čakajo rojstni dnevi in me čakajo naporni dnevi in me čaka vse. Tako kot prej. “Vseeno je. Ne bom kadil.”
Za prenehanje sem si določil cilje in taktike.
DOLOČITEV CILJEV
1. Znebil se bom nikotinske odvisnosti.
2. Nikotinske odvisnosti ne bom nadomestil s katero izmed drugih – četudi zdravih – navad (prigrizki, šport, spanje ipd.). Ne želim pasti v novo odvisnost.
TAKTIKE ZA DOSEGANJE CILJEV
Preden neham kaditi, bom načrtno pokadil še nekaj cigaret. Sam, brez družbe in brez motilcev (telefon, knjige ipd.). Popolnoma se bom prepustil občutkom kajenja. Kaj čutim v pljučih? Kaj v ustih, glavi, telesu? Mogoče naval energije? V teh zadnjih dneh kajenja bom osvestil svoje splošno počutje. Kolikokrat me stisne v pljučih? Kako pogosto kašljam? Kdaj in zakaj si najbolj želim cigarete? Vse to bom kasneje primerjal z občutki ko ne bom kadil. Ustvaril si bom torej referenco.
Z odtegnitvenimi sindromi se bom soočil ena na ena. Ko pridejo, se bom na njih osredotočil, jih kot prej pri kajenju osvestil in ponotranjil. V krizi ne bom iskal umika z npr. kozarcem vode, žvečilnimi gumiji, prigrizki, sprehodom ipd. Tako bom odtegnitvene sindrome začel spoznavati in jih tudi razumeti. Lahko jih bom ovrednostil: koliko so zares moteči; ali obstajajo različne intenzitete; kaj spremlja vsak sindrom …
Na tak način ne bom razvil druge odvisnosti.
Odstranil bom stvari, ki me spominjajo na kajenje in se nekaj časa izogibal prostorom in krajem kjer sem kadil. Prvi dan prenehanja bom očistil vsa oblačila, ki jih sicer redkeje čistimo (kapa, bunda, čevlji). Omenjeno bundo sem imel najraje, saj mi je ni bilo škoda, če s cigareto vanjo naredim luknjo. Bila je stara in eno luknjo je že imela. Dal jo bom na stran in začel nositi novo, ki me sicer že nekaj časa čaka. Stara bo samo še za kakšno delo pozimi.
S konkratnimi prijemi se bom opominjal zakaj nočem več kaditi. Vsake toliko bom šel na svež zrak in se popolnoa prepustil občutku v pljučih. Večkrat na dan bom povohal svoje prste, ki so vedno smrdeli po cigaretih. Na koncu dneva bom povohal tudi svoja oblačila. Ko bom opazil kadilce, bom pri tem nadzoroval svoje misli in čustva. Ali jim zavidam? Ali zares čutim, da si delajo škodo ali to samo razumsko razmišljam? To bom poskusil tudi čutiti.
Ustvaril bom prepreke, ki mi bodo oteževale ponovno kajenje. Pri zobarju sem se v kratkem dodatno naročil še na ustno higieno. Povedal sem mu, da bom prenehal kaditi. Ravo tako sem to povedal bližnjim. Tu me bo ponos dodatno zaviral. Zavedam se, da je tudi ta objava, ki jo pravkar berete, obljuba samemu sebi in bralcu. Čeprav me nihče med vami ne pozna, sem preponosen in toliko zvest sam sebi, da si ne bi dovolil nekega dne kar prekiniti s temi načrtovanimi objavami. Verjamem, da bom komu med vami s tem dodatno pomagal. Tako kot so objave ostalih pomagale meni.
Vodil bom dnevnik in “raziskavo” lastnega prenehanja. Iz tega bom črpal statistične podatke in ugotovitve. To mi pomaga, ker me strukturiranost pomirja in prenehanju kajenja daje dodatno širino in pomen (poleg zdravja in ostalega že znanega).
Prve vtise pri prenehanju že imam, vendar bom zaradi celovitosti z njimi počakal na naslednjo objavo. Ta bo v roku parih tednov. PS: Vem, da do takrat ne bom kadil.
Na tem mestu se zahvaljujem tistim, ki so prebrali vse to moje klobasanje (cigaretanje :D) ter čestitam in držim pesti za tiste, ki so se odločili za prenehanje.
Srečno do naslednjič
Evo mene, da se malo javim. Se vedno vztrajam in mi ni hudega. Na sihtu med malcam in pavzam se vedno grem vn na cik zraven ostalih, ceprav samo sedim in ne kadim, ker drugace bi bila sama v firmi. Smo kadilska firma🤣 Ponosna sama na sebe, in srecna da mi je do sem uspelo, zdej sem prepricana da mi bo uspelo 😄
Pozdravljeni vsi skupaj.
Sem šel pobrskati po forumu, sicer pod drugo temo, ker si mi je zdelo, da mora biti okoli enega leta odkar sem jaz prenehal in ugotovil, da je kar danes prva obletnica brez enega dima ali česar koli nikotinskega.
#analiza, najprej čestitke za odločitev. Sem prebral tvojo prvo analizo. Med prebiranjem sem se marsikje našel leto nazaj. Zadeve sicer nisem tako zanaliziral, so bile pa odločitve in taktike podobne.
Na kratko se povzamem. Sem par let starejši. Kadil cca 25 let po 25 do 30 cigaret močnega tobaka na dan. Zelo strasten. Isto ob, pred, po vsaki priložnosti.
Prenehanje (poskus#4) cold turkey za vedno… Odločitev je bila sicer 2 dni prej, ampak tudi zadnji čik in soočanje z odtegnitvenimi sindromi. Meni so sprehodi oz. šport pomagali. Tudi voda.
Je pa res, da za nazaj zdajle kar težko govorim o spopadanju, ker sem že malo pozabil. To pomeni da mine 🙂 Če ima kdorkoli kakršnokoli vprašanje o mojem spopadnju, se bom seveda potrudil odgovoriti po najboljih močeh.
Čeprav taktike nisem imel tako določene je kar nekaj podobnosti. Odstranitev vsega povezanega, prostorom se nisem izogibal (recimo kadili smo v našem lokalu ob pivu. Tega nisem želel ovreči, zato sem se soočil), opominjanje zakaj, vdih svežehga zraka (res je dober občutek ko začutiš konkretno razliko).
Vem, da ne boš več kadil in bom z veseljem prebral nove analize.
Na forumu že dolgo nisem nič napisal, ker sem se s kajenjem oziroma nekajenjem že čisto prenehal ukvarjati.
Bom pa zdaj spet malo več poizkusil sodelovati, ker če lahko vsaj malo pomagam z mojimi izkušnjami bom naredil nekaj dobrega.
Vsem ki ste na začetku ali se odločate še enkrat čestitam in sporočam da je možno.
Lepe sončne zimske dni vam želim.