Vedno pogosteje slišim/o, da so posledice nezdrave prehrane osnova za razvoj mnogih bolezni. S pravilno prehrano lahko krepimo in ohranjamo zdravje ali pa celo preprečimo ali pozdravimo nastanek raznih bolezni in obolenj.
Temeljna načela zdrave prehrane so:
hrana mora biti higiensko neoporečna
biti mora energijsko in hranilno uravnotežena
vsebovati mora zadostno količino balastnih snovi
razporejena mora biti v pravilnem ritmu hranjenja
prilagojena mora biti človekovemu okusu in navadam

Škodljive posledice se lahko pojavijo, če jemo premalo, če jemo preveč in če jemo nezdravo. Posledice so bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, prebavil, sladkorne bolezni in prekomerna debelost.
Bolezni srca in ožilja

Bolezni srca in ožilja so eden najpogostejših vzrokov smrti pri nas in po svetu, eden od visokih dejavnikov tveganja pa so gotovo posledice nezdrave prehrane oziroma motenj v presnovi. Strokovnjaki za prehrano so zato uvedli pojem varovalna prehrana, varovalo pred nastankom arterioskleroze. Ta hrana naj vsebuje manj maščob, živalskih beljakovin, soli in alkohola, bogata pa naj bo z balastnimi snovmi, sadjem in svežo zelenjavo. Eno izmed zlatih pravil je tudi, naj jemo samo toliko, da ohranjamo normalno telesno težo.
Zvišan krvni tlak in povišana količina holesterola v krvi sta najvažnejša povzročitelja arterioskleroze in sta pogosto posledica načina življenja in neprimerne prehrane. Med ogrožujočimi dejavniki najdemo tudi škodljive razvade (kajenje in pitje alkohola) in telesno neaktivnost.

Debelost

Debelost sama po sebi ni bolezen, je pa pogosta spremljevalka bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, arterioskleroza, povišan krvni tlak … Debelost je čezmerno kopičenje maščobe v podkožnem tkivu. Do močno povečane telesne teže lahko pride zaradi pomanjšanega ali povečanega izločanja nekaterih hormonov, zaradi dednosti, nezaželenih stranskih učinkov nekaterih zdravil, največkrat pa so razlog slabe prehranjevalne navade in zloraba hrane kot nadomestilo za zadovoljevanje drugih nezadovoljenih potreb.
Debelost je dokazano škodljiva – povzroča okvare na notranjih organih, pospešuje bolezni srca, povzroča spremembe na sklepih, pogosteje botruje nastanku sladkorne bolezni. Glavna formula za zdravljenje debelosti je “manj hrane – več gibanja”. Bistveno je, da človek spremeni odnos do hrane in da vzdržuje enakomerno telesno težo.

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je trajna motnja v presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, ki nastane kot posledica delnega ali popolnega pomanjkanja hormona insulina. Insulin pospešuje porabo sladkorja v mišičju in maščevju ter tako zmanjšuje količino sladkorja v krvi. Pri sladkorni bolezni so zaradi pomanjkanja insulina moteni presnovni procesi.
Sladkorna bolezen je lahko dedna; starost, stres, zdravila in debelost pa so drugi dejavniki, ki lahko pripomorejo k nastanku bolezni. Bolezen odkrije zdravnik, zdravi pa se jo z dietno prehrano oziroma z dovajanjem hormona insulina. Pomembna je tudi telesna aktivnost in samokontrola sladkorja v krvi.

Bolezni prebavil

Med bolezni želodca in črevesja štejemo akutni in kronični gastritis (vnetje želodca), ulkus (razjeda na želodcu ali dvanajsterniku), črevesne bolezni zaradi infekcije, pomanjkanja prebavnih encimov ali alergije in prebavne motnje, ki se kažejo kot zaprtje ali diareja. Nepravilna prehrana povzroča nastajanje vseh teh bolezni, čeprav ležijo vzroki tudi drugje; pogosto so odraz stresa in psihične preobremenitve. Škodljive razvade, kot so kajenje in pitje alkohola, so celo pospeševalci teh bolezni. Bolezni želodca in dvanajsternika zdravimo z zdravili in predvsem s posebnimi dietami. Za zaprtje je zelo pomembna hrana z veliko balastnimi snovmi, sadje in zelenjava.

Motnje hranjenja

Živimo v času, ko je telesni videz zelo pomemben in ko je vitkost lepotni ideal. Veliko ljudi ima težave s prehranjevanjem in telesnim videzom. Za mlada dekleta bi lahko rekli, da se pogosto odpovedujejo hrani v prid družbenim lepotnim idealom, odrasli, še posebno tisti “nesrečni”, pa se toliko raje s hrano malce “pocrkljajo”. Motnje prehranjevanja so moderne bolezni, ki jih je s seboj prinesel sodoben čas in bombardiranje različnih medijev z informacijami, da biti vitek pomeni biti tudi uspešen in zadovoljen.
Motnje prehranjevanja opredeljujemo kot moten odnos do hrane in/ali telesa. Lahko se kažejo kot izguba nadzora ali kot pretiran nadzor nad zaužito hrano in telesnim videzom. Takšne motnje vedno spremljajo motnje na osebnostnem področju (nizka raven samospoštovanja, občutki manjvrednosti, notranja praznina, socialna negotovost …).
Pravzaprav so motnje hranjenja le odraz oz. manifestacija nečesa drugega, nečesa, kar se skriva za to motnjo. Pogosto hrano uporabljamo (zlorabljamo) za potešitev drugih potreb -občutka varnosti, sprejetosti, ljubezni … S hrano se tolažijo tisti, ki so nesrečni, saj le to da občutek zadovoljstva, potešitve in ugodja. Hrana deluje kot droga, saj otopi neprijetne občutke. Sčasoma lahko preraste v zasvojenost – tako fizično kot psihično, ki ob odtegnitvi povzroči abstinenčne simptome.
Kot o motnjah hranjenja govorimo o anoreksiji nervosi (pretirano zavračanje hrane), bulimiji (uživanje velikih količin hrane, ki mu sledi namerno bruhanje) in kompulzivnem prenajedanju (prisilni potrebi po uživanju pretiranih količin hrane).

Anoreksija

Anoreksija je vedenjska motnja in zanjo je značilno odklanjanje hrane. Pretirana vitkost je estetska in modna muha in dekleta lahko s takšnim stradanjem začnejo že v zgodnjih letih pubertete. Pri tem se razvije nerealna podoba o tem, kakšno je njeno telo. Anoreksično dekle vedno vidi sebe kot “predebelo”, zato kar naprej hujša. Kot posledica takšne kronične sestradanosti se pojavijo tudi resni stranski znaki – izguba ali neredna menstruacija, vrtenje, omedlevice, izpadanje las in slabokrvnost.
Zelo pomembno je opaziti odklanjanje hrane pri mladem dekletu, saj se takšni primeri hujšanja nemalokrat končajo tudi s smrtjo. Pomembno je, da dekle spremeni podobo o sebi, zato je pri resnih primerih anoreksije nujno potrebna strokovna pomoč.

Bulimija

Bulimija je prav tako duševna bolezen, ki jo je treba zdraviti. Kdor trpi zaradi bulimije nekaj časa strada, potem pa doživi napade požrešnosti in naenkrat poje zelo veliko. Za tem pride občutek slabe vesti in oseba se sama pripravi do bruhanja. Ta bolezen je tako kot anoreksija veliko bolj pogosta pri dekletih. Nenehno menjavanje stradeža in požrešnosti je zelo težko prekiniti. Za bulimijo je značilno tudi trajno pomanjkanje vitaminov in mineralov.

Podhranjenost – neopazen grozeč problem

Podhranjenost je neposredni ali posredni vzrok za več kot polovico smrti otrok po svetu – to je delež, s katerim se ne more primerjati nobena infekcijska bolezen po črni kugi. In vendar ne gre za infekcijo. Več milijonov otrok, ki preživi, so invalidi, neodporni proti bolezni in intelektualno ohromeli. Podhranjenost ogroža ženske, družine in zato življenjsko sposobnost celotne družbe. Pomeni tudi kršenje otrokovih pravic. Dolgo časa so podhranjenost razumeli kot posledico revščine, sedaj pa jo vedno bolj razumemo kot njen vzrok. Kljub temu je podhranjenost kot svetovni problem zbudila majhno pozornost v javnosti, saj je kljub temu, da je več kot aktualen problem, pogosto neopazna. Na žalost svetovna javnost posveča več pozornosti gibanju delnic na svetovnih borzah kot temu problemu.
Podhranjenost ne pomeni le, ali otrok zadovolji svoj apetit ali ne. Otrok, ki poje dovolj, da poteši trenutno lakoto, je lahko še zmeraj podhranjen. Tri četrtine otrok, ki na svetu umrejo zaradi posledic podhranjenosti, so zmerno podhranjeni in ne kažejo zunanjih znakov problema.
Lakote, vojne in druge katastrofe so vzrok za le majhen del svetovne krize podhranjenosti.
Najhujše oblike podhranjenosti so v Centralni Afriki in Severni Koreji.
Podhranjenost otrok pa ni omejena le na dežele v razvoju. V nekaterih razvitih državah, kjer se veča prepad med revnimi in bogatimi in kjer se zmanjšuje socialna zaščita, se že srečujemo z zaskrbljujočimi posledicami neustrezne prehrane otrok.
V nekaterih delih sveta – predvsem v Latinski Ameriki in Vzhodni Aziji – se je problem podhranjenosti občutno zmanjšal. Kljub temu se je, gledano v celoti, število podhranjenih otrok povečalo. Polovica otrok v južni Aziji je podhranjenih. V Afriki je vsak tretji otrok podhranjen in v več državah na tem kontinentu se je kakovost prehrane poslabšala.
Podhranjenost se pojavlja v več oblikah. Lahko gre za pomanjkanje beljakovin, energetskih snovi ali za pomanjkanje mikrohranilnih snovi.
Mikrohranilne snovi, ki jih telo potrebuje v majhnih količinah, igrajo vodilno vlogo pri proizvajanju encimov, hormonov in drugih substanc, ki pomagajo pri reguliranju rasti ter vplivajo na razvoj in delovanje imunskega in reprodukcijskega sistema. Pravilna vsebnost teh snovi v organizmu je posebej pomembna v zgodnjem otroštvu, v obdobju hitre rasti, nosečnosti in dojenja.
Leta 1990 so na svetovnem kongresu, namenjenem vprašanju otroka, opozorili na pomanjkanje zlasti treh mikrohranljivih snovi, to so: železo, jod in vitamin A, zlasti med ženskami in otroki v deželah v razvoju. Zastavili so si cilj, da bi odpravili pomanjkanje joda in vitamina A ter zmanjšali pomanjkanje železa v krvi pri ženskah v tretjem svetu do leta 2000. Od takrat se poglablja spoznanje strokovnjakov tudi o pomembnosti pomanjkanja cinka in vitamina B.

Jod

Pomanjkanje joda je najpomembnejši razlog za poškodbe možganov in mentalno omejenost, ki ga je mogoče preprečiti. Pri nosečnicah pomembno zvišuje tveganje spontanega splava in rojstva mrtvorojenega otroka.

Približno 43 milijonov ljudi po svetu ima zaradi pomanjkanja joda različne stopnje možganske in drugih telesnih okvar. Približno 760 milijonov ljudi ima golšo, kar je najbolj običajen vidni znak pomanjkanja joda.

Malo manj hude oblike pomanjkanja joda pri otrocih in odraslih lahko pomenijo zmanjšanje IQ za 10 točk in oškodovano telesno koordinacijo.
Od leta 1992 izvajajo uspešne svetovne kampanje, v kateri soli dodajajo jod. Leta 1996 se je zaradi tega ukrepa število novorojenčkov z najhujšo stopnjo možganske prizadetosti v svetu prepolovilo – od 120 000 leta 1990 na manj kot 55 tisoč.
Vitamin A

Več kot 100 milijonov otrok trpi zaradi pomanjkanja vitamina A. Skupaj z drisko terjata življenja 2,2 milijona otrok, starih manj kot 5 let, skupaj z ošpicami pa skoraj milijon življenj. Veliko pomanjkanje vitamina A lahko povzroči nepopravljivo škodo na očesni roženici, ki vodi v delno ali popolno slepoto.

Rezultati več poskusov na terenu v Braziliji, Gani, Indiji, Indoneziji, Nepalu in drugje kažejo, da z dodatkom vitamina A hrani lahko zmanjšamo umrljivost zaradi driske. Štiri študije so pokazale upad smrtnosti za 35 do 50 %. Z dodatkom vitamina A lahko tudi prepolovimo smrtnost zaradi ošpic.

Kapsula vitamina A stane približno 2 centa. Z ustreznim dodatkom k prehrani zmanjšujemo tveganje smrti otroka zaradi pomanjkanja vitamina A za 23 %. Samo leta 1997 so programi v nerazvitih državah, s katerimi so poskrbeli za dodatek vitamina A, rešili življenja najmanj 30.000 otrok.
Dodatek vitamina A in cinka lahko zviša otrokovo odpornost proti malariji, ki vsako leto ubije 600.000 otrok, kar potrjuje študija iz Papue Nove Gvineje.

Majhna dodatna doza vitamina A je znižala smrtnost porodnic v povprečju za 44 % na območjih, kjer je pomanjkanje vitamina A razširjeno, npr. v Nepalu.
Železo

Pomanjkanje železa je najbolj razširjena neuravnoteženost v prehrani na svetu. Znižuje odpornost proti bolezni in slabi otrokovo učno sposobnost ter telesno vzdržljivost. Je pomemben vzrok smrtnosti pri porodnicah in zvišuje tveganje krvavitve in infekcije med porodom.

Po nekaterih ocenah je anemičnih ljudi skoraj 2 milijardi in še nekaj milijonom več ljudi primanjkuje železa. Od tega je velika večina žensk.
Pomanjkanje železa zmanjšamo tako, da hrano obogatimo z železom ali da poskrbimo za posebne dodatke železa.
Cink

Cink pospešuje normalno rast in razvoj. Pomaga pri vzdrževanju učinkovitega imunskega sistema.

Pomanjkanje cinka pri podhranjenih otrocih zavira rast in zvišuje možnost za infekcije. Nekatere izkušnje kažejo, da je vzrok tudi za komplikacije pri porodu. Sedaj še nimamo podatkov o razsežnosti pomanjkanja cinka, navadno pa se pojavi tam, kjer obstaja podhranjenost.
Študije v Bangladešu, Indiji in Indoneziji so pokazale, da se je obolevnost za pljučnico v povprečju za 12 % povečala
Cena celotnega dodatka cinka za enega otroka znaša le en ameriški dolar.
Vitamin B

Pomanjkanje vitamina B povzroča poškodbe na razvijajočem se zarodku v prvih mesecih nosečnosti – preden se večina žensk sploh zaveda, da je noseča. Povezano je tudi z visokim tveganjem za predčasen porod.

Pomanjkanje vitamina B povzroča anemijo, zlasti pri nosečnicah, in je povezano s povečanim tveganjem smrtnosti ob porodu.
UNICEF je velik dobavitelj tablet železa in vitamina B za nosečnice v deželah v razvoju.
Nekatere posledice

Samo leta 1990 je svet po nekaterih ocenah zaradi 4 oblik podhranjenosti – omejena rast in razvoj zaradi pomanjkanja hranljivih snovi, posledice pomanjkanja joda in pomanjkanja železa in vitamina A – izgubil skoraj 46 milijonov let produktivnega, zdravega življenja.
Pomanjkanje vitaminov in mineralov je po nekaterih ocenah stalo nekatere države več kot 5 odstotkov njihovega BDP zaradi izgube življenj, delavne nezmožnosti in neproduktivnosti. Po teh ocenah sta Bangladeš in Indija samo leta 1995 izgubila skoraj 18 milijard ameriških dolarjev.
Veliko otrok trpi več oblik podhranjenosti. 226 milijonov otrok je slabše razvitih in so nižje rasti, kot naj bi bili za svojo starost. Skoraj 183 milijonov otrok ima podpovprečno težo za svojo starost.
Več kot 2 milijardi ljudi – v glavnem ženske in otroci – trpi zaradi posledic pomanjkanja železa in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ocenila, da je 51 odstotkov otrok do 4. leta starosti v deželah v razvoju anemičnih.
Raziskovalci ocenjujejo, da 13 milijonov otrok v ZDA ne dobi hrane, ki jo potrebuje. V Veliki Britaniji se otroci in odrasli v revnih družinah soočajo z zdravstvenimi tveganji zaradi neustrezne prehrane. Posledice so: slabokrvnost, predčasno rojeni otroci ali otroci z nizko telesno težo, bolezni zobovja, sladkorna bolezen, zvišan krvni pritisk.
V Centralni in Vzhodni Evropi imajo ekonomske spremembe zaradi prehoda v tržno ekonomijo in nižje socialno varstvo za najbolj ranljivi sloj zelo težke posledice. V Rusiji na primer se je delež otrok, mlajših od dveh let, ki so zaostali v rasti in razvoju, zvišal od 9 odstotkov leta 1992 na 15 odstotkov leta 1994.

Povzetek ugotovitev o podhranjenosti

Vsoka smrtnost otrok

Vsako leto posredno ali neposredno umre zaradi podhranjenosti več kot 6 milijonov otrok, starih manj kot 5 let.

Slabša rast in razvoj možganov

Pomanjkanje joda je največji razlog za mentalno nerazvitost, ki jo je mogoče preprečiti. Veliko pomanjkanje joda v materinem telesu povzroči veliko in nepopravljivo škodo na možganih otroka, ko je še v maternici.

Večje tveganje za zdravje matere

Pomanjkanje joda v krvi je vzrok za 20 odstotkov smrtnosti med porodnicami v Afriki in Aziji. Zadnja akcija v Nepalu je pokazala, da je dodatek vitamina A zmanjšal smrtnost porodnic za 44 odstotkov.

Trajna telesna invalidnost

Pomanjkanje vitamina D je vzrok za slabo formacijo kosti, vključno z rahitisom. Zavrta rast in razvoj sta navadno povezana z višjo stopnjo umrljivosti in slabšo produktivnostjo, zlasti pri ženskah.

Nizka odpornost

Zaradi podhranjenosti je imunski sistem 100 milijonov otrok in več milijonov žensk, ki niso okuženi z virusom HIV, slabši. Za razliko od AIDS-a poznamo zdravilo proti nizki odpornosti zaradi podhranjenosti že stoletja: to je pravilna prehrana, ki vsebuje vse potrebne hranljive snovi.

Večje tveganje bolehanja za kroničnimi boleznimi

Raziskave so pokazale povezavo med podhranjenostjo v zgodnjem otroštvu – vključno z obdobjem razvoja zarodka – in možnostjo, da se kasneje v življenju razvijejo kronične bolezni, kot so npr. bolezni srca, sladkorna bolezen, visok krvni pritisk.

Lep pozdrav

S spoštovanjem Piccolo

New Report

Close