Trenutno sem v situaciji, ko morda rabim kakšno besedo, da bom vse skupaj lažje prebrodila.
Z možem v 10 letih zakona nisva imela kaj prida odnosov. Njemu je bila glavna služba, nadure, da je več zaslužil, v službi in po službi pa nekajkrat tedensko pivo s prijatelji.
Jaz sem morala skrbeti za dom in otroka, nikoli nisem nikamor šla, tudi obiske, ki so včasih hodili k meni, s časoma nisem več vabila, saj me je bilo sram, ker nikoli nisem vedela, kdaj bo prišel domov pijan.
V meni se je nekaj premaknilo že takoj po začetku najinega skupnega življenja, saj si ga kar naenkrat nisem več želela kot moškega. Še sama ne vem zakaj. Morda zato, ker sem bila sem noseča, takrat sem doživela tudi smrt v družini – oče, ali pa preprosto zato, ker po službi ni znal priti takoj domov, ampak obvezno na pijačo. Večkrat me je spraševal kaj je narobe, da je tako, vendar ker nisem vedela točnega vzroka mu nisem znala povedati. Tako sva živela 13 let, on v delu in pijači jaz pa v delu, vzgoji otrok, najini odnosi pa so postajali vedno bolj odtujeni.
Konec lanskega leta pa je ostal skoraj brez službe, ker so ga v službi 2x dobili, da je bil pijan. Dobil je pogojno eno leto. To seveda niso heci, saj lahko ogrozi družino. Tudi otroka sta že toliko velika (11 in 12 let), da jima je nerodno pred prijatelji, če vidijo, da je njun oče pijan. Zato sem ga začela sekirati, da bo moral s tem prenehati ali pa ga bomo morali zapustiti.
Res je začel po službi prihajati domov (gre morda samo na eno pijačo), doma pa potem spije nekaj piv in pravi, da ni alkoholik, da je popravil kar me je motilo, sedaj pa od mene zahteva, da naj nekaj naredim na sebi, da bo čutil, da je pri meni zaželen kot moški ali pa naj izginem iz njegovega življenja. Pravi, da sem ga ponižala kot moškega in da je morda zato takšnem kot je, čeprav je že prej dosti pil.
Po vsem tem mislim, da mu nisem sposobna dajati takšne ljubezni, kot si jo želi.
Ne morem mu dopovedati, da je potrebno za take stvari urediti odnose, povrniti zaupanje, ki ga že zdavnaj ni več, tudi ljubezni ni, to pa lahko traja tudi leta. On pa bi vse izsilil od danes do jutri in pravi, da me ne misli čakati.
Iz dneva v dan me je moril, kaj bom naredila, da bo bolje, da me ne misli čakati (vmes me je enkrat zaradi tega tudi vrgel iz hiše ob 23 uri zvečer z otrokom, tudi fizično se je spravil name in to pred otrokoma….. in še dosti je bilo stvari).
Vse to je pripeljalo do tega, da sem prejšnji teden vložila tožbo za ločitev.
Kar naenkrat pa bi ta mož meni rad stal ob strani, mi pomagal, ne bi se rad ločil, čeprav so odnosi med nama čisto nenormalni (imava različne poglede na stvari, različne interese,. kadar mu ni kaj prav, pa samo grozi, da naj zginem..).
Nisem čisto sigurna ali naj vztrajam pri ločitvi ali nama naj dam še eno priložnost, čeprav jih je bilo že nič koliko?
Po pravici povedano ne verjamem v najin zakon, nisem srečna in tudi on ni srečen. Tako ga moti že moj obraz in mi stalno teži, da se držim nanj, pa četudi sem čisto normalna. Tak pač človek postane, če živi iz dneva v dan, brez ciljev, brez volje.
Kaj mislite, ali sem se odločila pravilno, da nama rešim to morijo, pa četudi bomo z otroci materialno in finančno prikrajšani ali naj po njegovem poizkušam rešiti ta brezupni zakon? Prosim za vaša mnenja in podobne izkušnje.

Mislim, da ne bi smeli biti v dilemi glede ločitve. Žal niste že prej prepoznali in se zavedali kaj je alkoholizem. V tem primeru bi že zdavnaj poiskali pomoč, od moža pa zahtevali, da se odloči za zdravljenje. Sedaj pač je kar je. S tem se boste morali sprijazniti. Poskrbite torej zase in za otroka, ki gotovo čutita posledice alkoholizma v družini. Vključite se v katero od skupin za samopomoč, ki pomagajo družinskim članom alkoholikov. Informacije boste našli med obvestili v dnevnem časopisju.

Alenka B

Ne morem verjeti, da ste nakazali, da je za tako situaciji kriv moški in njegovo pitje. NE MOREM VERJETI! Že takoj na začetku zveze ga je odrinila iz postelje. Trenutno sem v zvezi z moškim (7 let) kateri je imel točno tak zakon prej kot ga opisuje “ženska” . Kot ste opazili sem dala v narekovaj. To ni ženska, ki bi bila sposobna biti, žena, gospodinja in ljubica V POSTELJI.

Le zakaj bi hodil domov k hladni ženi, ki nezna pokazat čustev. Otroci so samo izgovor.

Premislite, niso vse ženske žene. Potem pa se čudijo pijači, pa ljubicam …