Sem precej osamljena, veliko po svoji krivdi. Zapiram se pred drugimi, ker nosim skrivnost, ki jo sedaj moram že enkrat nekomu povedati. Še vedno me je sram, ampak čas je, da priznam, da me privlačijo ženske. ŽELIM SI PRIJATELJSTEV, AMPAK NOBENE NE POZNAM. Tolikokrat sem si že poskušala najti kakšno prijateljico, pa se potem vedno ustrašim. Rada bi se že sprijaznila z vsem tem. Tudi staršem ne upam povedati. Prosim, svetujte mi, kaj naj naredim. Kako naj naredim korak naprej?

Pa si že kdaj bila s kakšno? Mariskaj si marsikdo želi, pa to še ne pomeni, da to je. mogoče je samo globoka želja, ko se enkrat uresniči in ugotoviš, da ni več enaka, ista???

verjetno pa si še mlada in ti rpedlagam, da se ne obremenjuješ, ampak pustiš času čas, bolj ko si boš prizadevala dobiti žensko, bolj boš razočarana, če ti je namenjeno se bo že zgodilo. In takrat boš zagotovo vedela.

primož

…če si želiš ženskih prijateljstev je potem treba gledat na to da se gibaš v njihovih krogih…torej začni hodit v lokale kakor zahajajo… v LJ ni problema…jih je kr nekaj…. s kje si pa ti pa nevem

Mogoče najdeš kakšne odgovore:
http://www.ljudmila.org/lesbo/

Kot kažejo redki odgovori s predlogi, stvar le ni tako preprosta. Težko ti je svetovati. Ker moraš predvsem ti vedeti, kaj želiš, ti si pa tako zmedena … in še zdaleč ne sprijaznjena z dejstvom … Lahko se napotiš v lokale, kjer spoznaš ljudi s podobnimi nagnjenji, lahko greš na društvo, lahko pa tudi spoznavaš ljudi na sploh, sklepaš “običajna” prijateljstva in upaš, da naletiš na sorodno dušo. Z razlaganjem staršem ne bi preveč hitela; če niso pretirano razumevajoči, te utegne še bolj prizadeti. Veš, saj nas je veliko, takih in drugačnih, toda živeti drugačnost v tem svetu ni lahko, zato se marsikdo po “posvetu” z zdravo pametjo odloči živeti neopazno …