Odvisno od staršev, odvisno od otroka. Mi smo s 6 mesečnim veliko kampirali od hribov, morja pa potem šli v sosednje države. Malce čez leto pa na 3 tedensko backpackanje po Sri Lanki. Dojila sem ga dolgo, tako da rezervna hrana je bila skozi, mali je uzival… mislim pa da je bil na celem letalu edini, ki je let tja in nazaj udobno spal v posteljici 🙂 …. seveda smo izbrali nočne lete, se prilagajali njegovemu ritmu (opoldansko spanje). Jaz vedno rečem, da imajo tudi “tam” kjerkoli že to je, tudi otroke ….

Vse se DA, če se staršem DA.

Pa srečno in lepo pot! Mi že gledamo za ugodne karte za kam daleč :)))

To je seveda lahko en pogled na to tematiko. Zmotil pa me je boldan stavek. Torej po tvoje potujejo naokrog samo starši, ki se jim da?
Kaj pa finance?
Kaj pa otroci, ki ne marajo potovat?
Kaj pa starši, ki jim je preprosto lepo kje bližje/doma?
Kaj pa tisti, ki s(m)o mnenja, da je preprosto nepotrebno obremenjevat tako majhne otroke s potepanjem po svetu samo zato, ker bi nam pasalo iti?

Pozdravljeni. Mi letos oziroma do sedaj sploh nismo razmišljali o boleznih in lepo smo samo gledali kam bi šli na dopust. Izbrali smo si hrvaško otok Mljet. Vse lepo in prav ampak je mali še ne 3 leten zbolel. Ajde vročina nič takega daš svečke in počivaš. Naslednji dan ko se je zbudil je začel bruhati. Bruhal je nekajkrat nakar smo seveda takoj sli do zdravnika, da nam ne dehidrira v tej vročini,kljub pitju po malem. Na otoku, mu zdravnica ni mogla pomagati in dati infuzije, ker ni pediater, ker je otrok premali in ne bo primiru. Na otoku pediatra ni bilo-pove zdravnica. Najbližja je bolnica Dubrovnik. Ampak tja je potrebno priti. Ena varjanta je z P-line linijo katamaranom ki pelje enkrat na dan ob 11h uri in vozi 1uro in pol in seveda se z taksijem do zdravnika, nazaj pa popoldan, ne ves kdaj, kako dolgo bo trajalo ali bos ujel katamaran za nazaj. Kaj bos zdaj, ne ves kaj bodo rekli, kje bomo cakali, kaj z drugim otrokom. Zato smo se odločili za trajekt in odhod domov, ker po 19.00 uri ni bilo trajektov in nismo vedeli kako se bo obrnilo, smo odrinili v dopoldanskem casu in nismo cakali ali se bo stanje umirilo. Slaba stran otoka je ta, da v kolikor ti kaj pride ne mores do bolnisnice kadarkoli. Povezave so zelo slabe. Tega prej sploh nisem razmisljala. Pot domov dolga, guzva. Od zdaj naprej razmisljam kam grem ker prej nisem nikoli pomislila kakor drugače. Definitivno z malim otrokom ne na otok,dokler ne zraste. Samo obala blizu bolnisnice. To je moja izkušnja. Ne predstavljam si sedaj, nekam v tujino ker me je strah kako je tam. Šla bi če bi vedela da je ooskrbljeno in imajo pediatra drugace ne. Lp