Ze vse zivljenje se mi vlece nek občutek v zvezi z spolno zlorabo v otrostvu, vendar se razen nekaksnih meglenih spominov, ki so bolj kot občutja, ne morem spominiti nicesar. Zadnjič pa sem opazila, da izgledajo notranje ustnice moje vagine, kot da bi bile povsem rascefrane. Imajo zares čuden, poskodovan izgled, vendar tega nisem nikoli niti gledala niti opazila, spomnim se le, da mi je moj prvi partner rekel, da doli izgledam malo cudno. Tudi pri mojem prvem odnosu, ce je bil to prvi, nisem nikoli krvavela. Sicer sem rodila in morda je vzrok tukaj, vendar mi zdravniki niso rekli, da bi bila kakorkoli raztrgana. Ima morda kdo izkusnjo s tem? Je možno, da pride do takšnih poskodb pri spolni zlorabai v zgodnjem otrostvu?
In kaj storiti, ce se zelis spomniti nečesa, kar ves čas čutiš, da je, pa prideš vsakič, ko se poskušaš spominiti do neprebojnega zidu?

svetujem ti, da obiščeš psihologa pomagal ti z terapijo, s katero se “vrneš nazaj”. spomniš se stvari, ki si jih potlačila (seveda moraš biti za to pripravljena” to so hude travme …). pogostokrat se potlačitve dogodkov dogajajo otrokm. tiste zlorabe, ki se dogajajo v rani mladosti, otroci potlačijo. otroci imajo to sposobnost – potlačitev v nezavedno – ki pa se kasneje v življenju pojavijo in kažejo skozi motnje v odnosih … strahovih … ipd.