Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Gibala/Gibalni sistem Ortopedija Poškodba rame

Poškodba rame

Poškodba rame:
Padec s kolesom na roke, na stegnjeno desno roko pred 4 leti. Stara sem bila 44 let, zdaj sem 48.
Pred štirimi leti po padcu bolečin skoraj ni bilo. Takrat sem opazila le to, da je gibljivost roke omejena na kot 90 stopinj. V tem položaju in prej premiku roke višje sem čutila le togo bolečino. Sama sem se tolažila s tem, da je to pač športna poškodba, katere bolečina bo sčasoma izzvenela.
Bolečine pa so se po poškodbi z meseci stopnjevale, po nekaj mesecih so mi rentgensko slikali ramo, na kosteh vse bilo bp. Na ultrazvok me pa tedaj niso poslali.
Po letu dni so bile bolečine še večje, v naslednjem letu še bolj. Tedaj so mi svetovali, da naj si kot samoplačnik privoščim UZ pregled rame. (prilagam izvid 7.12.2010). Kmalu za tem sem opravila tudi MRI rame ( prilagam izvid z dne 11.4.2011). V avgustu letos 2011 sem imela terapijo, prejemala sem magnetoterapijo ( 15 minut) in UZ terapijo ( 5 min), ki mi je po tednu dni zmanjšala bolečino na minimum, a je trajalo to stanje le 14 dni ( seveda je gibljivost rame še vedno bila omejena, to se nikoli ni izboljšalo), ko me rama spet močno boli čez dan in tudi ponoči. Zaradi teh bolečin in pojava mravljinčaste desne roke slabo spim oziroma me zbuja bolečina ves čas noči. Tudi naklofen duo proti bolečinam mi ne pomaga, čeprav se tega analgetika izogibam že ves čas težav in bolečin. ( morda vsega skupaj 10 tablet).
Še vedno pa kolesarim in tečem in delam vaje za ramo, ki so mi jih pokazali na fizioterapiji. Nimam nobenih zdravil. Na levi rami nimam težav, sem pa desničarka in je moja desna roka kar precej obremenjena z vsakodnevnimi opravili.
Prosim vas za nasvet in mnenje, kako in kaj storiti, da bi bolečine izginile.

UZ desne rame z dne 7.12.2010
AC sklep je primerne širine in ne kaže znakov sindezmolize ali degenerativnih sprememb.
Tetiva dolge glave m.biceps leži v sulkusu, je izoehogena, fibriralne ehostrukture in brez znakov rupture ali izliva pod ovojnico.
M.subscapularis je v celotnem poteku enakega vzdolžnega premera, izoehogena, brez znakov degenerativne ali sveže rupture. V mišici je vidnih nekaj zrničastih kalcinacij tik pred narastiščem, ki so verjetno klinično nepomembne.
M.supraspinatus je pred samim narastiščem videti kalcinacije dimenzije 6 x 2.2 mm.
Sama mišica je anizehogena, močno fibrotično spremenjena, kar lahko predstavlja tudi stanje po stari intramuralni rupturi.
Glavica humerusa je ravne površine, v področju tuberklov ni znakov impresijskega zloma.
SD burza ni izpolnjena s tekočino.
M.infraspinatus in m.teres minor ne kažeta pataloških ehosonografskih sprememb.
Orientacijsko pogledam tudi levo ramo, kjer je videti ovalno kalcinacijo v mišici subskapularis.
MNENJE: Fibrotični in kalcinantni tendinitis mišice rotatorne manšete, morda stanje po stari rupturi mišice supraspinatus desno.
Glede na mehanizem poškodbe obstaja verjetnost poškodbe labruma, tako bi svetoval, da opravi MRI desne rame.

Radiološki izvid z dne 11.04.2011

MR. desne rame
Narejene so običajne sekvence v poševni koronarni in sagitalni ter aksialni ravni.
Zmerna artroza akromioklavikularne sindezmoze brez bistvene subakromialne utesnitve.
Nekaj sinovialne tekočine v subakromialni in subdeltoidni burzi.

Pri UZ preiskavi so opisane manjše kalcinacije ob nasadiščih tetiv muskulusa subskapularisa in muskulusa supraspinatusa.

Tetiva muskulusa subskapularisa je v mejah normale.
Tetiva muskulusa supraspinatusa je ob nasadišču na humerus zadebljena, heterogeno zvišane intenzitete signala, ohranjene kontinuitete- tendinoza.
Mišice rotatorne manšete ne kažejo pataloških spremeb.

Tetiva muskulusa bicepsa brachii-kaput longum je normalna.
Labrum je v mejah normale.

Mnenje:Tendinoza tetiv muskulusa supraspinatusa in infraspinatusa. Ni rupture rotatorne manšete.

Glede na izvide UZ in MRI, ki ne kažejo nekih pomembnih odstopanj od normale z izjemo mannjših degenerativnih sprememb v kitah rotatorne manšete, ki pa so razmeroma običajna najdba po 40. letu starosti bi bilo potrebno preveriti, če v vašem primeru morda ne gre za bolečine, ki izvirajo iz vratne hrbtenice. Temu v prid govorijo tudi opisi občutka mravljinčenja v roki, saj takšni simptomi ne izvirajo iz težav v rami.

mag. Martin Mikek, dr.med. Specialist ortopedije Artros, center za ortopedijo in športne poškodbe Tehnološki park 21, stavba D, 3. nadstr. 1000 Ljubljana Tel: 01 518 7063 / 01 518 7064

New Report

Close