Sedem letna hčerka zvečer težko zaspi. Ko se trudi zaspati, se ji takoj ko zapre oči pred očmi pojavijo pošasti. Tudi sicer pravi, da pogosto sanja strašne sanje.

Sicer je zelo nežen in občutljiv otrok, v šoli je zelo uspešna, težko je prenesla ločitev, vendar sem z njo res veliko časa in mislim, da oba z mamico delava vse, kar glede na situacijo lahko.

Jaz ji pravi, naj takrat pomisli kaj lepega. Ali mislite, da bi bil potreben obisk pri šolskem ali otroškem psihologu?

Spoštovani Edi,
pogosto se napeto in tesnobno razpoloženje iz dnevnega doživljanja seli v nočno seveda predelano v ustrezno simboliko.Pričakovati je, da bodo neprijetne sanje redkejše ali da bodo celo ponehale, ko se bodo uredile dnevne stiske, šele če se to ne bi izšlo bi bilo smiselno poiskati pedopsihiatra.

Manj risank (predvsem tistih bedastih japonskih)

no jaz pa imam 21 let in me je še vedno strah kdaj pa kdaj ne morem zaspat..ker mam občutek da je nekdo v sobi..to pomoje ni normalno..

Po moje so to strahovi iz otroštva. Te je mogoče kdo na tak način strašil? Si premlad gledal grozljivke? Ali pa vase potisnjene frustracije, ki se zdaj pojavljajo kot strahovi…

ja grozljivke obožujem od otroštva 8 let naprej,,,mislim da sem prekmalu gledala THE THING…zanimivo..zdej drugače gledam na grozljivke..ker je to pač vse narejeno,…jah glede frustracij imaš prov..ja nisem zadovoljna sama s sabo..povsem…sam nevem..hm mogoče pa bi morala se vsaj s kakšnim strokovnjakom pogovort…

Predlagam ti, da se pogovoriš. To sploh ni taka VELIKA zadeva, če gre kdo k psihiatru, psihologu…samo nekaj koristnega lahko odneseš…Njemu (njej) lepo razloži svoje strahove in težave, pa ti bo življenje bistveno kakovostnejše. Čeprav ugotavljaš, da grozljivke niso resnične, so pa vseeno ostali strahovi iz otroštva, ne?Ne se ozirat na predsodke drugih, če boš šla k strokovnjaku in ne imeti v glavi misli, češ da si zdaj nora…To je primitivno mišljenje družbe, ki polagoma izumira. Tudi zelo uspešni (poslovno in kako drugače) hodijo na pogovore…

Uživaj, adijo…