poroka pri 22 letih?
Živjo!
Morda to vprašanje ne sodi sem ampak vseeno.Stara sem 22 let,z fantom se imava namen naslednje leto poročit,ker se imava zelo rada in ker želiva najino zvezo malo obogatit in popestrit,saj sva skupaj že 6 leto in pol.Torej začela sva pri 16.Imela sva krize in obdobja ko bi lahko šla že vsak svojo pot,a nisva.Potrudila sva se,rešila probleme in vztrajava,ker naju druži ljubezen.Sva si različna v mnogih pogledih a vseeno pač nihče ni popoln…
Skratka vse lepo in prav..
Opažam da se danes ljudje poročajo bolj nad 25 -30 let.Zanima me ali morda poznaš še koga ki se poroči takoj po 20 letu ali je to že prava redkost?Ne sprašujem zato da bi mi dal neko potrditev,ja poroči se če tako čutiš pa ni važno koliko si star,vem.Ampak kar tako,ker se mi zdi to res že prava redkost..No pa radi se mejte se naprej!
Dandanes se ljudje bolj malo poročajo in poroka nima več tolikšne veljave, kot pa v generaciji naših staršev in prastaršev. Razlogov je kar nekaj. Spremenil se je npr. status žensk, ki so večinoma ekonomsko neodvisne, zato se bolj svobodno odločajo za partnerje in za to, če bodo sploh ostale v zvezi. Niso več edine, ki “morajo potrpeti”, da se zveza obdrži. Veliko več ljudi gre tudi študirat po srednji šoli in zato ustalitev s partnerjem odlagajo na čas, ko bodo imeli službo in dovolj financ. To je razlog, lahko pa tudi izgovor. Vse več ljudi je namreč strah (ali pa ga je bolj pokažejo), da se razmerje ne bo obdržalo. Preprosto ne zaupajo v partnerja, da bo z njim v dobrem in slabem. Nihče se več ne zaveže odnosu, ker ga jemlje kot minljivega (“zakaj bi se trudil, če bo nekega dne konec”). Morda je bilo tudi že včasih tako, samo kot sem že napisala, poroka je bila nekoč za finančno varnost ženske nujna, pa tudi družbeni pritiski so bili hujši. Tudi možnost kontracepcije ni bila tolikšna, otrok pa je žensko še bolj omejil. V današnjem času človek koleba predvsem med strahom pred osamljenostjo (željo po ljubezni) in strahom pred izgubo svobode (željo po avtonomnosti in neodvisnosti). Vse skupaj pa je odvisno tudi od pojmovanja poroke. Še vedno prevladuje mnenje, da poroka pomeni konec svobode in ponavadi žena avtomatsko pade na raven tirana, ki moža ne pusti nikamor. Ljudi je torej strah skupnega življenja, ker okoli sebe ne vidijo veliko srečnih in zadovoljnih parov. Manjkajo nam potrebne spretnosti, da bi zvezo vzdrževali. Ne znamo se pogovarjati (to ne pomeni pogovora o tem, kaj moramo danes narediti, kdo bo otroke peljal na ples itd.), ampak pogovor o tem, kdo smo mi, kaj si želimo, kaj si želi partner, kaj nas moti, kako gledamo na svet itd. Strah nas je čustev, ki pridejo na dan ob takih priložnostih, ne znamo ravnati z njimi (temo se reče čustvena pismenost). Stvari so se torej nakopičile in ne znajdemo se več, pomoč strokovnjakov pa jemljemo kot priznanje, da smo nesposobni in da je z našim odnosom nekaj zelo narobe. Večina ljudi dozori šele po 25. letu, pridobi določena spoznanja in se zato šele takrat čuti dovolj sposobne za zakon in resno zvezo. Takrat imajo dovolj izoblikovano sliko, kaj si res želijo. Ko zamenjaš že nekaj partnerjev, vidiš, kaj lahko pričakuješ. Jaz menim, če sta dva zavezana odnosu in ne iščeta zasilnih izhodov (delo, pijača, avanture), ko nekaj zaškripa v zvezi in znata poiskati konstruktivne rešitve, ter se trudita za obojestransko zadovoljstvo, potem ni odvisno od starosti partnerjev ali bo zakon uspel.
Ljudje naj bi se poročali, ko so za to zreli, ne glede na leta. To je resna odločitev, ki s sabo prinese tudi obilo odgovornosti, pogoj je tudi ekonomska neodvisnost.
S poroko se zveza nikakor ne ‘malo obogati in popestri’ (?!), s poroko se skoraj nič ne spremeni, če je zveza že prej trdna in sta oba odrasla in zrela. Kvečjemu se spremeni malo na slabše, vsaj toliko časa, da se uskladijo interesi obeh in skupno življenje ne zapelje v harmonične tirnice.
Po moje sploh ne veš, zakaj bi se poročila, sicer ne bi spraševala.
Kar za hec?
najprej si razjasni kaj pomeni “obogatiti” vezo. Če je to na nek način “varovati” pred propadom ali “oživeti” potm ti moram povedati, da poroka ni način
Na vprašanje kdaj se poročiti ni univerzalnega odgovora. To je odvisno kaj pričakuješ od življenja in kaj pričakuješ od partnerstva. To je nekako iztočnica za razmišljanje.
Če pa ti je v življenju cilj poroka, potem pa je vseeno kdaj se poročiš…drugo je seveda kakšno bo patnerstvo, ki ga je poroka zapečatila
Poroka je le forma, partnerstvo pa vsebina…zdaj pa ti odgovori kaj je TEBI pomembneje
Ma nima smisla gledat okol sebe, ko si urejaš svoje življenje.
Poglej, ko si lačna, si vzameš nekaj za pod zob, neglede na to, če sosedovi niso lačni ravno v tistem trenutku kot ti. Ne čakaš jih, mar ne?!
Ojoj kako smo bogi – vključno z mano, da ne bo pomote – ker nočemo biti svobodni in odločni! Zase, predvsem sami zase!
Tudi jaz sem se poročila pri 22 letih. Sedaj sem stara 28 in imam dva čudovita otroka. Tudi jaz sem hodila s svojjim mozem 7 let preden sva se poročila. Kot ugotavljaš sama so vedno krize in problemi, a jih poskušaš reševati s pogovori. Mislim da je ves hec v temu koliko komuniciramo med sabo in koliko si zaupamo svojih skrbi in svojih misli. Če bosta imela dobro komunikacijo med seboj bosta prebrodila tudi tezke trenutke, ki bodo zagotovo prišli. Vprašati se moraš samo ali poznaš vse partnerjeve slabosti in če si jih pripravljeni vzeti take kot so in jih ne boš skušala popravljati, ampak boš zmogla z njimi ziveti.
Vso srečo!
Hm …,ja poznam -sebe,poročena pri 23-ih,in ločena pri 26-ih…..
Še ena najstniška zaljubljenost,tudi midva sva bila skupaj od 16-ega leta in živela skupaj.Imela sva se rada,se poročila…potem pa uvidela,da sva se zaljubila v času odraščanja,ko sva pa dorasla,pa to več nista bile isti osebi.Jaz pravim,da sva rastla skupaj,ko sva pa zrasla,pa sva odšla vsak svojo pot.Ni kriv ne on,niti jaz……..zdaj vem,da je bilo preveč za tako mlada človeka,ki sta tako hitro želela odrasti in si pri 18-ih ustvarila dom ter prevzela vse skrbi,odgovornosti odraslega sveta in nekje na poti sva postala le brat in sestra,ki se imata rada…….toda le kdo se želi ljubiti z bratom?Nekako verjamem,da bi nama uspelo,če bi se spoznala v kasnejših letih,ali pa morda ne.Kakorkoli,ločena sem,na srečo brez otrok.
Tebi Milenca pa želim vso srečo,le eno ti polagam na srce….zakon je garanje in nič ni samoumnevno,potrebno je graditi in graditi,se nikoli ne utruditi in zaspati na lovorikah…Vso srečo obema
Hojla!
Če bi se lahko bi se nekateri poročili že pri petnajstih, a zakon tega ne dovoljuje, vsaj mislim tako.
Če pa si slišala za podatek, da se vsi poročajo pri tistih letih, te moram pa razočarat: namreč, vsak se poroči takrat, kadar si tega želi, saj je prepričan, da si je našel pravega partnerja in si bi z njim ustvaril družino – nekateri imate pri tem več sreče in si takega človeka najdete prej. Enkrat mi je nekdo rekel, da ženski najbolj pomaga pri taki odločitvi takrat, če si s to osebo predstavlja družino, se pravi, da mu je pripravljena dati nekoč otroka.
Se pa poročajo tudi zato, ker je otrok prišel prekmalu oz. nenačrtovano, kar pa iz tvojega pisma sklepam, da ni tako.
Uživaj in čestitam!
Živjo!
Hvala vsem za vasa mnenja,res je da se človek odloči za poroko takrat ko si tudi želi z njim imeti otroka.Vem tudi da je tudi to ena velika odgovornost in da se v bistvu po poroki nič ne spremeni.Ena me je vprašala:zakaj se torej poročim?Zato ker imam nekoga tako zelo rada in se z njim vidim v prihodnosti, tudi zato ker si on tega zelo želi,ker je nekoliko drugačen od drugih(ki popivajo okolil,doma ne naredijo ničesar..in še bo lahko naštevala..)za kar pa ne mislim da je on edini,ampak po resnici povedano ne morem prešeteti na rokah vseh prstov da poznam toliko takih..Živiva pa tudi že 3 leta na vsoje tako da ni panike glede njegovih lastnosti..sicer še nimava svojega stenovanje ampak v kratkem bo tudi to..Sej pravim hvala za vasa mnenja in veliko ljubezni vam želim in da najdete tisto pravo!*
Nekje sem prebrala, da je čas za poroko takrat, ko se odnos med parom zaradi poroke ne spremeni. Zveza mora biti toliko zrela, da ni potrebno kasneje govoriti o obdobjih pred in po poroki. Res je tako kot piše nekdo zgoraj, skupno življenje je nekaj povsem drugega kot hoja, zato je dobro živeti nekaj časa pred poroko skupaj.
js poznam oz. se trenutno spomnim dveh punc iz osnovne,ki sta se poročili ena pri 20. in ena pri 21…..obe sta tudi takoj nato imeli otroka…
….njima laufa v zakonu…. sam če mene vprašaš se boljše poročiti okoli 25 leta….si le že nekak bolj odrasel… sicer pa, kdo pravi da se sploh morata poročiti?…če vama je do zdaj funkcioniralo vama bo tudi naprej brez poroke…
Draga P,ta je bila pa dobra,sem enakega mnenja,
Hannamilenca napisal:
> Živjo!
> Morda to vprašanje ne sodi sem ampak vseeno.Stara sem 22 let,z
> fantom se imava namen naslednje leto poročit,ker se imava zelo
> rada in ker želiva najino zvezo malo obogatit in popestrit,saj
> sva skupaj že 6 leto in pol.Torej začela sva pri 16.Imela sva
> krize in obdobja ko bi lahko šla že vsak svojo pot,a
> nisva.Potrudila sva se,rešila probleme in vztrajava,ker naju
> druži ljubezen.Sva si različna v mnogih pogledih a vseeno pač
> nihče ni popoln…
> Skratka vse lepo in prav..
> Opažam da se danes ljudje poročajo bolj nad 25 -30 let.Zanima
> me ali morda poznaš še koga ki se poroči takoj po 20 letu ali
> je to že prava redkost?Ne sprašujem zato da bi mi dal neko
> potrditev,ja poroči se če tako čutiš pa ni važno koliko si
> star,vem.Ampak kar tako,ker se mi zdi to res že prava
> redkost..No pa radi se mejte se naprej!
ko sem bila toliko stara in so se sošolke začele poročat, sem si mislila, pa kam hitite, saj boste slej ko prej ločene, res pa je, da so se najbolj zgodaj, 19-20, poročale tiste, ki so zanosile. Mislila se, da sem zelo pametna in sem si najprej malo skusila raznih zvez in sem se poročila pri 30. Danes nisem več tako prevzetna. Vidim, da ni haklc v starosti. Leta nimajo sploh nič pri tem. Zrelost, skupni cilji, ljubezen, …
Srečno!
najprej je resnicno dobro da z nekom zazivis v skupnem gospodinjstvu-na svojem.takrat se velikokrat zgodi da odkrijes veliko napak in svari ki te motijo.tudi sama sem se neporocena in dokler s fantom nisva zivela za sebe je bilo vse super in idealno, pa sva bila cele dneve in noci skupaj.zdaj ko imava svoj dom pa si velikokrat recem ali sem res mogla spoznat ravno njega.stvari postanejo drugacne.raje malo poskusita, potem pa poroka.pa tudi vidim da ce se kot mlad ne znotis te kasneje prime.jaz ima ze od 15 resnega tipa.in vidim da mi manjka norenje s prijatelji in sex za eno noc.ne prenagli se.