Poroka in njegova sestra
Pozdravljeni!
S partnerjem načurtujeva poroko. Oba sva mnenja, da naj bo poroka čim bolj preprosta, skromna in tudi majhna. Nihče od naju ne želi imeti poroke s 300 svati, od vseh sosedov iz ulicev, sošolcev iz osnovne in srednje šole in do bežnih sodelovcev v prejšnjih službah. Želiva imeti majhno poroko z le najožjo družino in tistimi res nekaj najboljšimi prijatelji, vsega skupaj max. 20 svatov.
Sama imam urejeno družino, solidno se razumemo, starša sta v dobrih odnosih, znata se obnašati situaciji primerno. S starejšim bratom se nikoli v življenju nisem razumela, nikoli nisva bila v kakšnih kontaktih, zato sem se odločila, da ga na poroko ne povabim, saj sva si dejansko kot tujca. Starša sta to sprejela, sicer jima to najbolj ne ustreza, vendar je to moja poroka in moja odločitev. Prav tako ne bom povabila babic in dedkov, saj ne želim imeti solzavih izpadov in morebitnih neumestnih komentarjev. Za ostale družinske člane, denimo stare starše, tete in strice, sestrične in bratrance ter brata bom po poroki priredila velik piknik. Vsi se s tem strinjajo, saj je to moja poroka. Poleg mojih staršev bodo z moje strani na poroki prisotne še štiri najtesnejše prijateljice in dva njihova partnerja. Ena od teh štirih punc bo tudi moja priča.
Sedaj pa se pričnejo problemi, ko pridemo do ženinove družine. Njegova mati ima iz prejšnjega zakona še eno hčer in sina. Starša me obožujeta in me imata zelo rada. Naši odnosi so zelo solidni. Z bratom in njegovo partnerico se vidimo nekajkrat letno in odnosi so korektni. Problem pa je sestra. Kljub temu, da je stara več kot 40 let, še vedno živi doma. No, to niti ne bi bil problem, problem je obnašanje. Nočem biti žaljiva, vendar kolikor sem spoznala njegovo sestro, ima več kot očitno ogromne probleme sama s sabo in z okolico. Žal se ženska nikakor ne zna obnašati, v restavraciji denimo liže preostanke hrane s krožnika (svoje zadrege ob tem sploh ne bom omenjala), na ves glas kriči, z vilicami si čisti nohte, riga in prdi na glas, nenehno se nad vsem pritožuje in podaja zelo neumesne in neumne komentarje.
Svojemu zaročencu sem že večkrat omenila, da me takšno obnašanje zelo moti in da me njegova sestra, če smo skupaj, spravlja v ogromno zadrego, ne glede na to, ali smo v javnosti ali doma za štirimi stenami. Včasih bi se najraje dobesedno pogreznila v zemljo, tako mi je nerodno. On se tega zaveda, tudi sam s sestro ni v najboljših odnosih, saj je za njo vse drugo itak najslabše in ostali smo seveda vsi neumni in nesposobni, pa čeprav je gospodična končala zgolj osnovno šolo, pri 40 in več še vedno živi pri starših in je odvisna od računalniških igric za otroke.
Sedaj pa nastopi spor! Fant hoče sestro po vsej sili povabiti na poroko, čemur jaz striktno nasprotujem!! Njegov brat in partnerka sta kot gosta zaželena, vsekakor pa ne sestra!! Poroka bo sama po sebi že dovolj stresen dogodek za mene, zato si vsekakor ne želim dodatnega pritiska in skrbi, ali se bo “gospodična” znala obnašati, ali bo slučajno začela lizati preostanke hrane s krožnika in si vrtati po nosu ter rigati na ves glas po šampanjcu. Od nekdaj sem se zgražala nad ljudmi, ki se ne znajo obnašati ali urediti priložnosti primerno, zatorej sedaj zagotovo nočem tega na svoji poroki.
Kako se naj s fantom dogovorim, da si njegove sestre resnično ne želim na poroki? Njegova starša sta precej stara, zato me skrbi že njuno obnašanje (denimo oče se večkrat spakuje in na glas zmrduje nad kakšno hrano, mama večkrat je z rokami) na svečani poroki in poročni pojedini. Vsekakor pa si ne bom privoščila “šova” s strani njegove sestre. S fantove strani bodo na poroki starši, morebiti brat in partnerica ter dva njegova najboljša prijatelja z ženama.
Zelo bi bila vesela kakšnega nasveta, kako priti do dogovora, da njegove sestre pač ne povabiva, saj si resnično ne želim biti priča kakšnim sramotnim izpadom, kot sem jim žal do sedaj že nekajkrat bila. Prav tako bi bila hvaležna, če mi lahko daste kakšen predlog, kako naj izogib povabilu sestre obrazloživa njegovim staršem.
Hvala za kakršenkoli nasvet, h konstruktivni debati ste vabljeni vsi, za vsak nasvet ali predlog bom hvaležna! T.
Spoštovana ObupanaRožica,
zaradi ljudi, kot ste vi, je naš svet bolj strukturiran, organiziran in urejen. Jasno razmišljate, natančno presojate in pravičnost je za vas ena največjih vrednot. Če še niste na vodstvenem mestu, nekoč zanesljivo boste, in vaši podrejeni se bodo lahko zanesli, da igrate igro po pravilih in da so pošteni odnosi, dober okus, estetika in olika za vas enako pomembni kot poslovni uspeh. Morda se vam zdi, da imate zaradi vsega tega vendarle pravico do uvidevnosti drugih do vaših občutkov.
Vse to je res, res pa je tudi, da ste kot človek vredni veliko več kot samo vaša dejanja, vaš zunanji videz, sploh pa vedenje ljudi, ki vas obdajajo. Gotovo ima vsakdo pravico, da na svoji poroki ne gleda nemarnega obnašanja, toda prav v tem je kleč: poroka ni samo vaša, kot ste dvakrat zapisali, ampak je tudi ženinova, torej vajina. Poroka je dogodek, ki traja recimo en dan; zakon, ki ji sledi, je dolgoleten (večina si želi, da vseživljenjski) proces, v katerem sodelujeta dva. Sanjske poroke so holivudski material; stresne poroke so realnost. Sami ste napisali, da bo poroka za vas stres – celo po tistem, ko vam je uspelo ta dogodek ubraniti pred solzavimi starimi starši, »sosedi iz ulice, sošolci iz osnovne in srednje šole, bežnimi sodelovci v prejšnjih službah, tetami in strici, sestričnami in bratranci ter bratom«. Veliko prezira se vam prebuja ob tem in mogoče ste tudi vi občutljivi zanj, kakor da bi neprimerno vedenje drugih ljudi govorilo o vas nekaj slabega, kakor da bi bili zaradi tega vi neprimerni in kakor da vtis solidnih družinskih odnosov ter oboževanje zaročenčevih staršev pravzaprav potrjuje vaš občutek lastne vrednosti. Kje je tu prostor za sproščenost, za humorno distanco, za predajanje toku življenja, ki pač vedno znova zapoje svojo pesem, čeprav ste vi spisali popoln notni zapis zanj? Kje je prostor za to, da bi se od vsega tega stresa in zahtev, ki jih postavljate sami sebi, lahko spočili in se umirili?
Problema torej ne vidim v ravnanju partnerjeve sestre (katere vedenje boste tako ali tako gledali še mnoga leta in zaradi njega trpeli – ali pa tudi ne, kakor boste izbrali); njeno vedenje je samo simptom. Problem je v tem, kako bosta s partnerjem uskladila vajini želji, ki si v tem primeru stojita diametralno nasproti – tako je vsaj videti. Dokler se bosta mečevala z racionalnimi argumenti in številkami (npr. število povabljenih z obeh strani), bosta ostala natanko 180 stopinj narazen. Ko pa mu boste z jaz-sporočilom prišli nasproti s svojo žalostjo, strahom, sramom, občutkom prezrtosti (»Žalostna sem/Strah me je/Bojim se sramote/Počutim se nepomembno, ker …«), boste odprli neka druga vrata v vajinem odnosu in vam omogočili, da sliši vašo pravo stisko in da si želite pravzaprav samo njegove ljubezni, zavezništva in popolne podpore. In takrat se bo morebitna navzočnost osebe, ki se neomikano vede pri mizi, v vaših predstavah močno skrčila. Lahko boste najbolj žareča nevesta, kar jih je kdaj bilo, na pragu zakona, v katerem bosta zadeve reševala bolj z razumevanjem kot z razumom.
In to vam iz srca želim!
Pozdravljeni!
Hvala za vaš odgovor in tudi za pohvalo. Godi mi, da ste mi tako lepo polaskali.
Pozorno sem prebrala odgovor. Strinjam se s tem, da je problem v uskladitvi s partnerjem. Jaz sem mu že na zečetku dejstvo, da njegove sestre ne želim na poroki, podkrepila z argumenti. Tako sem mu denimo navedla konkretne situacije v katerih me je spravila v ogromno zadrego in mi tudi povzročila sramoto.
S partnerjem sva se o neprimernem vedenju sestre redno pogovarjala, denimo, ko sva prišla iz obiska njegovih staršev in je ona imela svoj “nastop”, sem partnerju vedno povedala da me takšno obnašanje moti. Po sceni v restavraciji, kjer je s krožnika polizala vse ostanke hrane in čez nekaj minut mimoidočemu natakarju rekla, da hodi kot gej, sem dala partnerju jasno vedeti da je bila to največja sramota v mojem življenju in da takšnega obnašanja ne bom tolerirala. Od takrat naprej, to je bilo dobro leto nazaj, sem bila žal primorana odpovedati družinska kosila v restavracijah, saj si vsekakor nisem želela podobne sramote.
Vem, da to ničesar nima opraviti z mojim lastnim obnašanjem, vendar si lahko predstavljate kako skrajno neprijetno bi se počutili, če bi nekdo za vašo mizo mimoidočega natakarja kar tako, za slabo šalo, primerjal z gejem.
Skratka, partnerju sem z argumenti razložila, zakaj sestre ne želim na poroki. On še vedno vztraja, da mora biti tam, a hkrati se zaveda, da je njeno obnašanje v večini primerov res neprimerno. Sedaj sva v pravem malem sporu glede tega, on vztraja pri povabilu, jaz pa ne. O tem sem se zaupala tudi svoji priči in odgovor je bil vsekakor pričakovan, torej da je ne povabiva.
Ker mi je od bodoče svakinje obnašanje res nesprejemljivo, saj sem vzgojena v spodobnih manirah, si definitivno ne želim kakšnega neprijetnega “nastopa” na poroki. Ampak žal sva s partnerjem vsak svojega mnenj glede povabila, pa čeprav se on zaveda sestrine neolike. Prosila bi vas še za en nasvet, torej kako s partnerjem priti do dogovora, kljub predstavljenim argumentom in njegovem zavedanju.
Lepo poletje vam želim, T.
Spoštovani,
bistvo svojega mnenja o tem, kako se s partnerjem poskušati sporazumeti, sem zapisala v zadnjem odstavku svojega prejšnjega odgovora. Prepričana sem, da je pogajanje veščina, ki je pomembna ne le v poslovnih, ampak tudi v osebnih odnosih. Vendar samo pogajalske spretnosti v čustveno intimnem odnosu ne zadoščajo. Potrebna je velika mera obojestranske empatije, in če je enemu ali obema primanjkuje, je moj nasvet obisk zakonskega terapevta. Včasih zadošča že enkraten pogovor, da lahko situacijo, ki je doslej spominjala na pat položaj, zagledata v drugi luči.
Lep pozdrav,
ObupanaRozica,
Pravzaprav te čisto razumem, da je nočeš, če riga in prdi 🙂 Želja tvojega dragega pa je, da na poroki je…. hm…prisotna…ona in njeno riganje, pa vse kar počne in kar te živcira. Ampak vseeno bi bilo prav da pride. Sestra je le njegova sestra. Sestre se ne da izbrat v trgovini, sestre se ne da zamenjat, sestre se ne da izbrisat…sestra je, ena, njegova edina, sestra je takšna kakršna je. Tudi če riga in prdi, je njegova sestra. Če tvojemu bodočemu možu njena prisotnost nekaj pomeni, bi bilo prav od tebe, če na eno oko zamižiš.
Kako je res, da se dekleta preveč navdušujemo nad sanjskimi porokami. Če želiš imeti sanjsko poroko in da bo vse točno tako kot si želiš, pričakuj obilico stresa in slabe volje, pa slabših odnosov. Sem bila na parih porokah, in na tistih prefinjenih je vedno čutiti napetost pri nevesti…en teden prej shujšajo, da jim še obleka ni več prav, se sekirajo če ni roza narcis za okraske. Pridejo v konflikt z veliko osebami, ki so pred poroko v njihovi bližini. V glavi si ustvarijo svojo sanjsko poroko, potem sledi razočaranje zaradi takšnih malenkosti. Stres, sam stres. Slaba volja se potem veže vse ostale: na priče, na celo svatbo. Po uradnem delu, ko vsi skup malce spijejo, se pa končno naredi dobro vzdušje.
Punca, na voljo imaš izbiro:
Vztrajaš pri svojem in je na vsak način ne povabiš. Potem bo to tvoja poroka. Na tvoji poroki ne bo riganja in prdenja, nihče te ne bo nerviral, več boš imela možnosti, da bo tvoja poroka točno takšna kot si si jo zamislila.
Če pa jo povabita, potem to ne bo tvoja, ampak VAJINA poroka. Bo riganje, bo prdenje, mogoče se spomni še kaj posebno izzivalnega za tak poseben dan, kot je vajina poroka. Ja, poroka potem ne bo popolna. Ja, vrglo te bo v zrak, karkoli bo že ona počela. Ampak, ali ni namen poroke, da se imata dva rada, da se spoštujeta, ne glede na odločitve?
Kakorkoli pa se odločiš: Sama si napisala, da si želiš preprosto poroko. K preprostemu me vedno asocirajo besede spontanost, nenačrtnost, sproščenost… preprost človek (njegova sestra) pa preprosto prdi, glasno govori in se reži 😉 malo za šalo, malo za res 😉
Tole zgražanje nad sestro me spominja na mojo najstniško hčer, za katero se jaz tudi vedem popolnoma neprimerno in jo stalno spravljam v zadrego. Če kje kaj vprašam, če se naglas smejim, če se kaj pohecam s prodajalko ali prodajalcem, natakarjem …. to je njej vse škandal.
Sprosti se in se kakšni vragoliji bodoče svakinje tudi od srca nasmej. Sicer so pa to njena dejanja, ne tvoja, in ne vem, zakaj bi bilo tebe sram zaradi njih. Saj je nisi ti tega naučila ali ji naročila, naj to počne.
Moram pa še vprašati – ni mogoče oseba s posebnimi potrebami? Ker tako, kot si jo opisala, bi rekla, da je.
Od tvojega fanta se mi zdi lepo, da je ne odriva od sebe, čeprav mogoče ni ravno idealna sestrica. Opri se na to – na njegovo naklonjenost sestri, ker očitno ima dober razlog za to oziroma sestra vendarle ni slab človek, le bontona ne obvlada do zadnje pičice.
Rozica…
kaj naj rečem… malo mi je všeč tvoje pisanje, saj se lahko v nekih stvareh najdem (grdo obnašanje pri mizi nervira tudi mene)… vidim pa tudi, da imaš podoben problem kot jaz (morda se motim) – to so skrajnosti 🙂
Glej midva sva imela najino poroko 2 meseca nazaj…imela sva se super na najini poroki in sva jo tudi skupaj planirala in se dogovarjala o vseh. Mož je oblikoval vabila sam…se zmenil s tiskarji. Z mojim bratom in mož smo skupaj izbrali menije…itd…vse skupaj je bilo tako fajn (mislim predpriprave) super, nobenega stresa, nobenega zgubljanja živcev…
Na dan poroke so zame poskrbele prijateljice…frizer, ličenje, oblačenje, fotkanje…ej..nepozabno jutro, res sporščeno, zabavno in na easy…
Za moža prijatelji…res tudi on se je imel super…. ne morem ti povedati kako lepo je bilo, ko sva se videla, ko me je pripeljal na Rotovž moj dragi brat obenem seveda tudi priča… res <3
No za kaj tak uvod…za to, ker ti skušam razložiti oz povedati, da si iz tako lepega dogodka ne delaj stresa in skrbi…res ne, veš kako ti bo žal, če si boš naredila stres in paniko – ne delaj tega tebi, ne njemu oz. vama!
Pretiravanje: nočem 300 ljudi ….(ne bom pisala kaj si napisala, tako veš) – ja seveda ne povabiš vsega tega kar si napisala… jaz sem jih recimo imela nekje 76. Ožja družina in NAJINI najljubši prijatelji. Čaga je bila noro dobra…
Vidiš ne omeji se preveč in ne pretiravaj…
Ves čas pišeš moje, moje, moje – izpade kot, da si mala mila princeska, ki mora biti vse po njeno, če ne nisi srečna… Ves čas navajaš kako ga naj prepričaš – za kaj prepričati? Mora vedno biti vse po tvoje? Ne bi ti 1x sprejela nekaj kaj želi on?
Glej mene bi takšno obnašanje tudi motilo…ampak, ne moreš vedno doseči vsega kar želiš… Si res pripravljena iti preko vsega, da bodočemu možu napodiš sestro? Res, morda tega ne razumeš (si napisala, da sta z bratom tujca)…ampak povem ti, da navez med bratom in sestro je lahko res globoka in velikoo pomeni…, če kdo kaj reče preko mojega brata lahko znorim 🙂 🙂
Poleg tega ne obremenjuje se tako z njenim življenjem…razpolaga z njim tako kot ona želi…veš vsi so na svet poslani, da hodijo po svoji poti…
Mislim, da se enostavno preveč sekiraš za vse in se dejansko vtikaš v njeno življenje po nepotrebnem… Zaradi tega dajš občutek, da si nekaj več…
Rozica, dogovor ni, če si ti srečna samo takrat, ko je po tvoje – to ni dogovor…to je uveljavljanje svojega mnenja…
Če bi bila jaz na mestu tvojega zaročenaca, bi pa rekla, da se ženi sama s sabo, če je vse tvoje in mora biti po tvoje… Res čudno, da mu nisi rekla, da naj ne povabi stršev, ker ne dosegajo tvojega standarda in da so že tako prestari in se jim trese roka in lahko polijejo juho…oprosti ampak tako izpade – malo naduto vso to pisanje…
20 ljudi je res malo (vsak po svoje), ampak daj res, ne se tako omejevati, ker na koncu bo iz dogodka, ki bi naj bil srečen in nepozaben – ostal le slab spomin…
Prav tako mislim na pred priprave – vse je lahko zelo sproščeno in zabavno – le pustiti si moraš, da je tako…
Ne pusti, da dejanja drugih, uničijo tvoj notranji mir.
Pa lep pozdrav…