Pri nas je tako. Jaz vezana in otroci, on vezan in posvojen otrok, on v vezi že menda 20 let, midva z mojim dobrih 10.
Srečujemo se, predvsem čez vikende v kafiču ob igrišču, na igrišču samem ali včasih na cesti. Pač okay znanci smo postali, menimo se neobremenjeno vsi z vsemi, en z drugim in vse je bilo superca.
Ampak meni je on postal blazno všeč, meša se mi počasi (to sem skapirala na dopustu v nekaj tednih in zdaj po dopustu ko sem ga vidla se mi že megli in točno da danes nisem mogla spat zaradi njega).
Pol pa ko pridem iz dopusta mi reče tak spontano da me skoraj ni spoznal z novo frizuro, pa še nadalje mi reče, da mi zelo paše.
Opa, opazil je samo moj preliv, sem zelo ponosna. Mene pa je, do zdaj smo namreč ful okay komunicirali, nekaj pičlo in se obnašam kot neka sramežljiva princeska. Namesto da bi nekaj zinla v smehu ali da bi rekla da sem rabla malo nove fasade, sem bila pol ure tiho pol pa rekla samo hvala. Bože.
Celo ignoriram ga, kao da ga ne vidim, pa kar nekaj. Zdaj pa je začel še on mene, no mogoče si domišljam pa me niti ne vidi, oziroma mu ravno dol visim…
Imam občutek da se je tudi žena od njega začela malo držat nazaj in opazuje naju če stojiva skupaj, v glavnem luda kuča. Na srečo samo moj lepotec nič ne skapira.
Kakšen nasvet da si to simpatijo odmislim iz glave in da se začnem spet neobremenjeno obnašat? Ker iz tega nikoli nikoli nič ne more bit in tudi ne bo, se mi pa zna zgodit da bom ene pet let, ali dokler se eden od nas ne odseli, na skrivaj imela simpatijo ki jo bom rada videla, to se mi je namreč zgodilo v prejšnem stanovanju, isto sosed in nikoli nič, samo da sem ga rada videla. Saj drugje ne bi bil problem, če ne bi jaz imela občutka ko se vidimo, da se midva pa kar naenkrat rada vidima in je nekaj med nama in mi je pol čisto brez veze neprijetno in kar nekaj sram, obupno vse skupaj.
Mimogrede, stara pa sva že dovolj, da nismo nori in da nismo neodgovorni.

Sem ti hotel dati en tak življenski nasvet, pa si s sledečim stavkom vse podrla: Na srečo samo moj lepotec nič ne skapira.

Ko bo, bo frka, se ve. Simpatije seveda lahko obstajajo, kaj primarno pa te v zvezi ne dopolnjuje, je zgodba zase.

Jaz bi pa rada že našla tisto hruško, s katere dol padajo v redu tipi (celo lepotci, kot berem tukaj), da grem pobrat enega, ker s takšno lahkoto, kot nekaterim pogled zaide drugam, so vam partnerji zgleda res padli s hruške direkt v naročje, ne da bi vam bilo treba s prstom mignit za to. Pa mislim, da bo še kdo vesel lokacije te hruške.

ta, s hruško je dobra!

– moje mnenje pa, kot cec:), simpatije so OK, želja po pozornosti (da te opazijo) tudi, vsak ima vsaj kdaj v življenju (eni več, drugi manj) osebke, ki jih pač rad sreča, rad vidi, do katerih čuti neko privlačnosti (in obratno)….ampak…kaj več pa?
…ne vem, rada bi te samo vprašala : kaj točno pa pričakuješ od tega simpatičnega soseda?? Kaj bi te zadovoljilo, da bi rekla: evo, to je to, to sem želela…
– bi se bila pripravljena ločit in biti z njim?
– mu roditi otroka, ker njegova žena mu ga ni? (če seveda je bil problem na ženini strani)
– bi imela z njim samo afero, dokler vaju ne bi zasačila žena ali tvoj lepotec?
– bi samo rada, da končno tudi TVOJ opazi, da imaš simpatijo in se postavi med vaju (kot se njegova med vaju)?
– bi rada šla z njim do konca (sex) in potem vse pozabila (oz. dokler bi bilo varno)

Kaj točno te sedaj zanima, o čem naj ti napišemo mnenje, nasvete?

Ker če si želela samo zgražanje, kakšna packa si:) potem boš verjetno dobila…če si želela potrditev, da se to dogaja vsem? Se ne, vsaj ne na tak način…

Jemlji to kot požitev, ne nalagaj na ogenj in zakuri doma…svojega lepotca, naj bo ljubosumen, saj to želiš, mar ne?

LP

Hvala za odgovore. Kot prvo moj “lepotec” je bilo napisano ironično, ker lepa v našem paru sem jaz, on je samo par ;).. Ajd, hec na stran.

Saj sem vse lepo napisala, tudi mene to moti, pa niti vse skupaj nič ni, tudi nikoli ne bo. Na kraj pameti mi ne pade da bi se v kakšno familijo šla mešat, pa tudi zanj nič ne vem, saj pravim, niti sploh nimam pojma če sem mu všeč ali bilokaj, ker do danes ni bilo, okay no, razen las in verjetno mojih predstav da pa mogoče te le kaj je, čisto nobenega razloga da bi zdaj jaz iz njegove strani začutila neko simpatijo ali namigovanje. Prosim lepo, saj smo vendar odrasli. Na noben način pa ne bi reskirala svoje familije, ma niti na kraj pameti mi ne pade, nikoli nisem in upam da nikoli ne bom varala. Če bom bo šla itak cela veza v sekundi adijo.

Moti me le to, da mi je všeč in da sem s tem uničila tisto sproščenost in na živce mi gre ko si kar nekaj dopovem, očitno samo da mi ni dolgcajt. No zdaj sem imela srečo, dobro leto mi ni bil noben sosed všeč…
Prej pa ista pesem, čisto brez veze tudi tista. Pač luškan sosed, dosti mlajši (mladih tipov itak nikoli ne bi imela, me ne privlačijo) in večino časa brez punce, sploh premlad zame, pa sem tudi bila cela v oblakih ko sem ga kdaj videla. Tudi takrat nisem naredila nič, da bi se to spremenilo, ampak takrat ni bilo tak bedno, ker smo se le tu in tam srečali na stopnišču, s temi zdaj pa se skorajda družimo.

Mogoče pa rabim nekaj da ne popenim od dolgega cajta, ali kaj? Res ne kapiram in bi rada, sploh ker nisem neka varalica in mi na kraj pameti ne pade, me tudi toliko noben ne privlači, da bi se šla seks z njim. Gre samo za neko simpatijo, tak npr. lahko enačim kot kakšna nenevarna, a velika simpatija do učitelja v srednji šoli s katerim sva se dobro štekala in nikoli valda nič ni bilo in tudi ne bi bilo, pač smo se dosti presmejali skupaj.

Da pa sem se vrgla na sosede…če moj izve se bi pogreznila v zemljo. Ah ne upam niti najboljši frendici rečt, ker ju tudi navidez pozna. Pravzaprav je najhuje ne to da se mi zdi bedno, ampak da me je sram pred samo seboj in se ne kapiram. Nekaj si namislim v glavi, no ja dobro, dober tip je že, ampak jaz si domislim v glavi da mi je všeč in mi je res in zablokiram. Neka igralka itak da nisem, zatrapana v svojem lajfu sem bila ravno ene 3x.

Torej kaj? Naj se umaknem, ali se prepričam da je to vse skup lari fari in se nekaj igram da je vse kul – če pa me obnašanje izdaja, ker nisem več kot sem bila, kar neko tremo imam ko stoji ob meni. Oh ja, sorry, po mojem sem padla v zadnjo puberteto, druge razlage ni.

mi je všeč, da vsaka po tistem, ko ji natresejo mal soli na rep spregleda čudežno k esmeralda. prej rabi nasvet, potem se pa nenadno vse zjasni :))) (beri: kubik peska sama sebi v oči 🙂

pa ni bilo mišljeno samo za ta primer

Aleksandra ljubica bi mi ti razložila kaj drugega sem pisala v drugem postu, česar se iz prvega ne bi dalo razbrat? Prosim alineje, ker nekega neprimernega nakladanja in kvazi ugotavljanja se ne bi šla.
Če nimaš pomoči, se prosim izogni, nisem o tem pisala za to, da bi se ti in podobni nekaj delali pametne brez dajanja pametnega nasveta, pogleda, iztočnice. Pisala sem ker bi rabla neko pametno razlago ali kaj je za naredit, torej če je komu stvar poznana, kako se je je znebil, ognil…

Nič v moji simpatiji ni dramatično, to sem pisala v prvem in drugem postu, le da mene to moti in ne vem kako naj se tega filinga znebim.
Tako v prvem kot v drugem postu sem povdarila, da je jasno da iz te simpatije nikoli ničesar ne bo in da mi je ta navidezna ali bilokako naj temu rečem, simpatija znana že od prej, pa se tudi ni nič zgodilo, le zame je bilo moteče ker moti čisto brez veze moj odnos s soljudmi.
Kakšen nasvetek?

Lp

Hmmm. Meni pa niso čisto jasni vaši odgovori.

Ne vem, ali jaz drugače berem, samo meni se res ne zdi, da bi “ena tam” želela varati svojega moža niti v najbolj nedolžnem smislu.

Pač en tip ji je preveč všeč in vse, kar želi, je nasvet, kako si ga izbiti iz glave, ali vsaj to, kako se normalno obnašati v njegovo družbi, dokler je ne mine.

Mislim, to se pa res lahko vsakomur zgodi, in mislim, da obsojanje ni na mestu. Saj ženska sploh ne vara niti nima nobenega namena varati.

Žal jaz nasveta zate nimam, bi me pa zelo zanimalo, če ga kdo ima.

He he, jaz pa te razumem, Ena tam. Tudi jaz imam to “sposobnost”, da si iz ničesar naredim v glavi nekaj 😀 Ko enkrat začnem preveč razglabljat o kakem simpatičnem človeku, m itudi v resnici postane lahk ovšeč, če si tako v glavi nardim 😀 Pa se potem tudi glupo obnašam v njegovi prisotnosti. Pa to ni zatrapanost, ampak nekaj drugega. Ne vem točno, kako bi temu sploh rekla 😀 Tudi moja sestra je taka. Vem pa to, da gre pri meni tudi kontra. Torej, če si rečem, da mi nekdo ne sme biti všeč in če se prepričam, da me ne sme zmest, me dostikrat ne. Se lahko tudi bremzam. Kakor si pač naredim v glavi :))) Ampak jaz se s tem ne obremenjujem, zaenkrat ostaja vse samo v moji glavi 😉 Ostali pa to pripisujejo moji na splošno sramežljivi osebnosti 🙂

Sj meni se pa zdi, da to je njen problem: Varala itak ne bi, nima ne namena, ne korajže, ve, kaj bi s tem izgubila…je čisto fajn punca…

Le to, kaj hoče s tem povedat, da ima simpatijo, kakšne nasvete žei?

Če bi samo povedala nekomu, ker ne upa niti frendici, potem pa OK, saj niče ni obsojal dejanj…končno se vsakomur kdaj zgodi taka simpatija, do katere nisi ravnodušen…

Le v naprej je treba pazit, da se ne bi blamirala…ker včasih se moški znajo narediti tudi “nedolžne”, ko bi mu rekla, če flirta z njo, bi se znal narediti, kot da nikoli nič ni blo, da on še ve ne, kako ji je ime…:))) to je pač obramba, ker tudi on noče varat…le mal povečat srčni utrip…saj večina takih simpatij je čisto adrenalinskih, ker če bi dva takšna, ki se rada vidita vprašali – bi bil(a) z njo(njim) – bi bil odgovor: neeee, sploh ni moj tip, živeti z njo(njim) ne bi mogel(a)…

Jaz le to pravim: probaj iz moža izzvati to, kar izzoveš od “sosedov”:)

Ena tam, tako simpatično si tole napisala, da se še kar smejem. Jaz pa te razumem. Tudi meni se je že zgodilo nekaj podobnega. Po enem letu, ko je minilo, sem prišla do tehle spoznanj:
– ker nisem imela kam dajati svojih čustev (mož je bil v stanju ignorance do mene), sem jih nekam pač morala investirati…in se je nekdo našel
– lepo sem počakala, da mine, in minilo je
– ko je minilo, sem ugotovila, da je bil dotični tipček, v katerega sem se zacopala, mojemu možeku tako podoben, da ni za verjet (če bi menjala, bi šla iz dežja pod kap, no, pa na to niti nisem resno pomislila)
– vmes je bilo pa, ja, malo zoprno (zardevanja kot poubertetnica, jecljanje, sentiš občutki….Luštno, po svoje)
In za konec: se zgodi, pa kaj. Minilo bo, prej ali slej, tvoja naloga pa je, da ravnaš v skladu s svojimi načeli in odločitvami. Tisto pač mine.
No, nisem ti dala nasveta. Ga nimam. Lahko pa se ob mojem opisu še malo nasmeješ (vidim, da se znaš sama sebi smejati).