Pred časom sem se oglasila s svojim problemom, ko smo letos ugotovili, da moja 63 letna mama, ki se je pred 30 leti ozdravila odvisnosti od alkohola zopet skrivaj pije. Od avgusta letos se jaz sama, moj mož in moj oče na vse pretege trudimo, da bi prenehala, pa se vedno znova znajdemo na mrtvi točki, zato se moram spet malo izpovedat.Tako lepo smo živeli vseh teh 30 let, kar sem jaz na svetu. “Idealna”družina brez večjih problemov, polna ljubezni, nikoli nam ni nič manjkalo.Vsaj tako smo mislili.Mami očitno nekaj skozi manjka, da ga tako lomi zadnje mesece in nas spravlja na rob obupa.Letos smo postali bolj pozorni,ko je alkohol hitro izginjal. Zdaj smo dali doma vse pod ključ in ji zaprli domačo pipo. Vendar pa zdaj vsake 3 ali 4 dni najde nek izgovor, da bo dobesedno pobegnila od hiše in šla kupit alkohol.Najbolj zgrožena sem bila včeraj, ko je alkohol naskrivaj pila na kolinah, do zdaj se je namreč vsaj držala, da ga je doma.Očitno se njena obsedenost hitro poglablja.
Danes, ko je trezna je priznala, da je včeraj naskrivaj pila, da jo je v dno duše sram, da ji je tako težko pri srcu, da nam povzroča toliko gorja, da ne ve kaj jo obsede za en hudič, da to dela, naj ji damo po desetih še en popravni izpit. Da ji je težko otroštvo in življenje pustilo posledice, v glavnem 1001 izgovor.Zdravljenje še vedno zavrača, vendar je ogromen napredek, da se je vsaj tako izpovedla. Ne vem sicer, če je to igra ali kaj.Prav tako na zdravljenje z njo več ne misli iti oče, ker je 1x že vse dal skozi in pravi, da če misli res je sama sposobna bit toliko močna da to premaga. Tudi jaz sama se trenutno ne morem vključiti v njeno zdravljenje in skupino za pomoč odvisnikom, ker januarja pričakujemo 2 otročka in je že to kar preživljam zdaj vse preveč stresno. Sicer si ne pustim, da mi pride preveč do živega, vendar je težko. Mož mi pravi, naj ji poberemo denar in uvedemo fizični nadzor, vendar je ne moremo met privezane. Po mojem mora ona sama v možganih razčistit in si to res želet. Zato vas le prosim za mnenje, ali je možno, da se zasvojenec sam pozdravi sploh pa povratnik. Mislim, da je to skoraj nemogoče. Jaz še vedno mislim in upam, da so njene obljube zdaj pa res resnične in močne, pa potem vedno znova pristanem na tleh. Ne morem razumet, če je vse le njena igra in manipuliranje ali bi si rada pomagala, pa ne more. Jaz osebno vedno bolj mislim, da ne misli resno, ker mislim da je vsak dovolj močen da sebe premaga. Očitno ne razumem bolezni odvisnost dovolj.
Hvala za vaše mnenje in vzpodbudne misli, lep pozdrav.

Ne, bolezni odvisnosti nekdo, ki sam ni odvisen, ne more razumeti. Vseeno pa se da nekaj znanja potegniti iz opazovanja, izkušenj z alkoholiki. Jaz sem ena taka, ki ima izkušnje s podobnimi ljudmi. Iz tega sem se naučila dragocenega. Ne zaupaj alkoholiku. Če obljublja, prisega…desetič, tridesetič, ne bo nič. Ni treba, da upanje umre, vendar pa teh obljub ni za jemati resno. Nekdo, ki je zelo globoko, bo prenehal šele takrat, ko se bo znašel zelo na dnu. Pa še to ni nujno. Dokler pa mu laufa s takšnim načinom, kot je v tistem trenutku, takrat sprememb ne bo. Oziroma alkoholik potrebuje močno bolečo “brco v rit”, da se zave, da bo moral svoje obljube tudi izpolniti. Vsakršno upanje, mile prošnje, prijazne besede ne zaležejo. Zaleže edino trda roka, kajti vse ostalo je le potuha, da lahko pije naprej.
Saj čudeži se dogajajo, morda je tvoja mama ena redkih, ki bi zmogla sama, vendar pa raje ne upaj preveč, razočaranja bolijo. Pa tudi pričakovanje, da bo sama od sebe kaj razčistila s sabo, je bolj jalovo. Dvomim, da se bo lotila razčiščevanja, dokler je ne bo nekaj “streznilo”. Pa naj bo to zdravje, izguba ljubljenih, karkoli že.
Ne vem, kaj naj ti svetujem, saj se zavedam, da je ne moreš kar postaviti na hladno. Pa vseeno, to, da se ti smili, bo še naprej najbrž znala dobro izkoriščati. Edino, kar ti lahko svetujem je, da dokler se nekaj močno ne spremeni, ne upaj preveč na uspeh. Zaradi sebe, tvojega lastnega zdravja in življenja.

Priznam, jaz sem nad alkoholiki obupala. Tudi nad zdravljenimi. In se jim raje izognem v velikem loku, pa čeprav lastnega očeta. Le tako mi uspe biti zadovoljna v življenju. Življenje brez strahu, to je bila moja izbira.
Odločaj se za svojo srečo, ne troši je za tiste, ki tega ne znajo, zmorejo ceniti.
Srečno.

Pozdravljena še enkrat,

Zelo rada bi vam dala čudežen nasvet, ki bi »ozdravil« vašo mamo in prinesel srečo nazaj v vašo družino. Kaj lepšega si gotovo ne bi mogli zaželeti ob Božičnih praznikih in ob pričakovanju novorojenčka. Žal vam »stare dobre mame« ne more dati nihče pa če se vsi še tako trudite. Razumeti zasvojenost ni preprosto, lahko pametujemo in smo modri, prebiramo literaturo iz tega področja, slišimo marsikaj od ljudi, ki so se s tem že spopadli, pa vendar dokler se to ne zgodi osebno nam oziroma nekomu od bližnjih nikakor ne moremo razumeti tega kompleksnega problema.
Vsak alkoholik je oseba zase, so skupne točke pa vseeno ne moremo posploševati saj je vsak človek individuum za sebe in kdo bi ga lahko popolnoma razumel. V vseh letih dela z odvisniki se še vedno dogodi, da te oseba preseneti tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Človek je večna uganka za isto stvar odreagira nekdo tako drugi povsem drugače, nekomu pomaga nekaj in drugemu spet drugo. Je pa skupno vsem zasvojenim, da morajo imeti motiv za spremembo in dejansko biti pripravljeni nanjo. Vaša mama trenutno nima motiva niti na spremembo ni pripravljena. Pomislite samo kako in na kakšen način bi nekdo spremenil vašo mamo, če si tega sama ne želi.

Sprašujete, če je možno, da bi se zasvojenec sam pozdravil, žal odgovor ne bo pritrdilen, ne čakajte in ne upajte na to, ker boste znova razočarani. Lahko se zasvojeni sam odloči, da bo nekaj spremenil na sebi, takrat pa mora vključiti tudi druge in poiskati strokovno pomoč.

Popolnoma se strinjam z mojo predhodnico, da je zaupati alkoholiku in pričakovati, da bo obljube izpolnil brezpredmetno in da edino dno, ki ga doseže lahko prinese spremembo, smiljenje seveda nič ne pomaga.

Brez vztrajnega in odločnega truda ni dosežkov. Za osvoboditev od odvisnosti potrebuje mama začetno odločitev in voljo za napor, da premaga vse obrambe, ki jih ima sedaj. Ko bo dovolj v stiski vas bo že poiskala. Pritiskajte nanjo, predvsem oče je tisti, ki ji mora postaviti pogoje, da se bo zavedla, da ne more več manipulirati z vami, da ne verjamete njenim praznim obljubam, da so besede zaman, če ni dejanj saj le ta nekaj štejejo. Je pa seveda veliko težje, ker mama ni več rosno mlada, starejši ko je človek težje je od njega pričakovati spremembe saj so navade, dojemanje sveta, razmišljanja itn. že tako ukoreninjena v človeku, da je pričakovati bistvene spremembe pri teh letih skoraj utopično. Če pa želimo pogledati bolj optimistično, pa lahko rečemo, da je šlo za en spodrsljaj po mnogih letih abstinence, toda tudi v tem primeru mama brez strokovne pomoči ne bo splavala, še toliko manj, ker gre za povratništvo.

Ne tem forumu smo o alkoholizmu že veliko pisali, da bi lažje razumeli zasvojenost pobrskajte malo po starih temah, prepričana sem, da boste še kaj koristnega našli, zagotovo pa ne odgovorov, ki bi si jih najbolj želeli in to je čudežna rešitev za vašo mamo. Kot sem vam že zadnjič povedala spremeni se lahko le ona sama.
Vztrajajte, da se vključi v kakšno skupino za samopomoč.

Vesel in blagoslovljen Božič vam in vaši družini v novem letu pa vsega dobrega!

Najlepša hvala obema za odgovore in tolažilne besede.
Enostavno se mi je bilo težko sprijazniti in sprejeti resnico, da je alkoholik v družini ter da je to lahko rešljiv problem in mala stvar, kot mi vseskozi zatrjuje moja predraga mama – še pred pol leta moja najboljša prijateljica. Mogoče me prav to najbolj boli od vsega, da sva si še pred meseci iskreno zaupali (vsaj tako sem jaz mislila), potem pa ti ena najbolj ljubljenih oseb lahko naredi tako veliko razočaranje z neskončnimi lažmi.
Ko je včeraj na enem obisku pri sorodnikih zopet skrivaj pila (zdaj že v tuji hiši brez sramu krade pijačo) in seveda spet vse zatajila mi je popolnoma zbistrila um in si pri meni zapravila še tisti zadnji kanček upanja in zaupanja, da lahko zadevo sami rešimo ter da je vse pod kontrolo. Popolnoma so mi zdaj jasne vaše besede, da alkoholiku ne smeš zaupat in ne sme se ti smilit. Tako bomo zdaj pa tudi mi začeli igrati na druge karte in z drugo taktiko.
Bom seveda še naprej pomagala, vendar ne v svojo škodo in tako da sama najbolj trpim – odločam se za svojo srečo.

Me pa ta osebna grenka izkušnja počasi krepi in dela bolj močno osebo – lahko rečem da se ogromno učim od nje in me spreminja v boljšega človeka. Dela me bolj samostojno, odgovorno in samozavestno – začela sem še bolj ceniti in imeti rada svojo družino – moža, hčerkico in se še bolj veseliti dojenčka ki prihaja z novim letom. Očitno so res tudi slabe stvari vedno lahko za nekaj dobre.
Lep Božič vam želim in naj se vam v novem letu zgodi 2008 najlepših stvari!