Po operaciji invazivnega adenokarcinoma na debelem črevesju in dolgotrajnih kemoterapijah, ki so zmanjšale metastaze na jetrih, da jih je bilo mogoče operirati, je bilo kakšno leto vse v redu na kontrolah, zdaj pa je izvid spet pokazal kar veliko tvorbo, spet na jetrih. Še čakam na kontrolo, zato me zanima, če ima kdo podobne izkušnje. Kaj lahko pričakujem? Imam sploh še kaj možnosti. Je že toliko za mano hudega, da ne vidim več….

Pozdravljena,

verjamem, da te je novica pretresla, šokirala, perstrašila. In po vsem kar si že dala skozi, je težko zbrati pogum in dobro voljo. Ampak prepričana sem, da bo mama narava spet poskrbela, da boš spet zmogla stvari vzeti v roke, se pogumno spopasti z morebitno operacijo ali kakšno drugo terapijo in spet videti izhod in upanje.

Kaj pa so ti rekli na kontroli? So ti že kaj namignili, kako bodo zdravili? Stiskam pesti zate in za tvoj pogum, boš videla, da boš zmogla tudi tokrat! 🙂

Kristina

Draga zaskrbljena!

Želim ti da tudi tokrat dobiš bitko. Držim pesti za tebe in v mislih bom s teboj. Vedi, da nisi sama in morda ti bo lažje. Pa oglasi se kako ozdravitev poteka.

SSSRRREEČČČNNNOOO!!!!

Lidija

Hvala za vzpodbudne besede. Še nisem prišla do kontrole, datum imam šele čez mesec dni, zdaj sem se malo pobrala od prvega šoka in delam na tem, da bi prišla na vrsto kaj prej. Je pa res vse skupaj prava nočna mora in karkoli bo že sledilo, vem, da bo hudo. Ko začenjaš s tem je precej lažje, zdaj pa izkušnje tudi naredijo svoje in to ne samo v pozitivnem smislu.

Imela sem že včeraj mnogo napisanega, pa sem izgubila besedilo, na monitorju sem imela gužvo.
Sedaj so polovico prevzeli drugi, bom pa bolj kratka.
To je pogosto, da pride po odstranitvi raka na črevesju potem rak v jetra. Zato ponavljam vedno znova, da rak ni ozdravljen, ko je tumor odstranjen, četudi bi kak onkolog trdil kaj drugega.
Zato postavim vedno znova neprijetno vprašanje: Kaj ste storili sami, da bi rak ne imel več tako ugodnih pogojev za razširjanje ali ponovitev.
Pravzaprav so jetra dobro prekrvavljena in bi se naj dobro zdravila tudi pareneteralno z omelo, nizko dozirano tudi poleg kemoterapije. Četudi naredi medicina vse kar zna :), pa ima svoje meje, sicer bi mi večno živeli. Zato ji je treba pomagati, prekoračiti tiste meje, da nekateri le preživijo druge.
Ena ne pride več sem, pa se je že pripravljala na hudo operacijo. Izgleda, da je našla pravo odločitev, da te operacije sploh ne bo treba:) Tudi to se dogaja.

Včasih pa se naredi mnogo tudi z zdravo prehrano, vodo, in vedno znova s pravimi odločitvami, tudi s ponovno odločitvijo za življenje. Pa da se ne zastrupljamo še bolj s kakimi zdravili proti slabosti in bolečinam, če obstojajo za to alternative brez stranskih učinkov (omela, homeopatija, akupunktura, nevralna terapija …).

Poleg tega je za jetra najboljša kozmetika pegavi badelj; vendar ne kapljice z alkoholom , jetra ne marajo alkohola. Pegavi badelj sicer nima veze z rakom, ampak pomaga jetram. Ker ni nek vitamin, ga lahko uživate tudi sedaj. Jaz lahko tule povem samo rastline, sredstev pa ne smemo imenovati. Se boste že znašli v internetu ali pa v apoteki. Pomembno pa je, da pijete mnogo tihe vode in čajev, predvsem zeleni čaj; pa tudi čaje, kot so kopriva in regrat
in da prinesete v vašo prehrano čimveč raznolikosti.

Vse dobro!

Z vsem spoštovanjem, Driva, sem hvaležna za napisano, vendar je lahko pisati o tem kaj bi vse moral sam narediti, ko si sam v tem pa je zelo težko. Strah me je do bruhanja in srce mi tako bije….. ne spim, ne jem, sem v stalnem šoku od kar sem videla izvid. Dokler je le ta bil v redu sem tudi naredila kaj v smeri, ki jo opisujete, s prehrano, tabletami pegastega badlja, pitjem sirotke, aloe. Očitno je rak močnejši sploh, če ga odkrijejo že ko se razraste. Lahko, da delam kaj narobe, spremeniti pa je težko. Tu sem pravzaprav želela slišati izkušnje koga, ki se mu je zadeva na jetrih ponovila in možno reševanje oz. če je sploh še kaj možno. Hvala.

Razumem.
O možnosti glede jeter sem napisala zgoraj.
V kaki situaciji sem kdajkoli bila ne morete vedeti; vendar to sploh ni pomembno.

Jaz naletim vedno znova na ljudi, ki iščejo koga z lastnimi izkušnjami, ki bi naj isto tudi sami preživeli. Večina, ki so preživeli, pa se ne vračajo v forum. V tem pa se skriva druga nevarnost, da če nikogar ne najdete, bo začela vaša podzavest čedalje bolj verjeti, da nihče ni preživel. In tako se sami potegujete v negativo. Tega pa sedaj res ne rabite.

Ker omenjate stalni šok in tolčenje srca, bi Vam le priporočala, da iščete strokovno pomoč ali na OI pogovor s psihologom. To lahko močno vpliva na potel in izid zdravljenja.
Vsekakor Vam želim, da najdete pravo pot.
Vse dobro!

Razumem.
Kaj je možno glede jeter sem napisala zgoraj.
Vi sicer ne morete vedeti, kaj sem jaz že doživela, pa saj to ni pomembno.

Jaz naletim vedno znova na ljudi, ki iščejo koga z lastnimi izkušnjami, ki bi naj isto tudi sami preživeli. Večina, ki so preživeli, pa se ne vračajo v forum. V tem pa se skriva druga nevarnost, da če nikogar ne najdete, bo začela vaša podzavest čedalje bolj verjeti, da nihče ni preživel. In tako se sami potegujete v negativo. Tega pa sedaj res ne potrebujete. Že itak prevladujejo Vas negativni občutki in ne Vi njih.

Ker ste omenili stalni šok in tolčenje srca, bi le predlagala, da si poiščete strokovno pomoč ali pa na OI pogovor s psihologom. To lahko močno vpliva tudi na potek in izid zdravljenja.
Močno Vam želim, da uspete:)
Vse dobro!
.

Driva, hvala!

Se počasi pobiram za, če mi bo dano, še eno bitko. Se pa z vsem nazadnje napisanem strinjam.

🙂 zaskrbljena,

Tole nima nic direktne veze z rakom, ampak naj vam povem, kako sem jaz prisla iz travme po operaciji, ko se je naredila neka napaka. Tri dni ni prisel moj kirurg k meni na vizito, drugim nisem hotela povedati, ker *se pac lahko zgodi*…. Imela sem ves cas travmo v glavi od operacije (ta cas se ne more na nic drugega misliti, je kot kepa v glavi). Mimogrede: mislila sem, da zdravnik napake ne bo priznal, ker ga ni bilo k meni. Ko pa je prisel, sem mu povedala samo to, da imam travmo od operacije, on pa je itak racunal z mojim razumevanjem in je rekel: oh, jaz sem srecen, da ste preživeli. S tem trenutkom je izginila moja travma. To je bil sekundni fenomen.

Hocem povedati, da se da mnogo narediti s pogovorom. Pa tu ni bilo niti pogovora, sta bila samo dva stavka, ki sta nekaj razrešila v podzavesti. Res pa je, da med nami ni bilo treba mnogo govoriti 🙂 Sva se takoj razumela in sem tudi videla, da mu ne bi bilo vsec, ce bi pred profesorjem in drugimi rekla kaj vec. Ampak je zanimivo, da je tisto, kar sem napisala pod „mimogrede“ le igralo neko vlogo. Še danes je to tezko rekonstruirati, ker je travma bila ze prej, preden sem se jaz tega stavka lahko zavedala (ze iz dogodka na operacijski mizi). Razresila pa se je potem, ko je on to tako rekoc priznal.

Tako da se res splaca govoriti, s komerkoli. Ker vse tisto, kar zamolcimo, deluje v nas samih.
Najveckrat slabe stvari, ker si jih ne upamo povedati.

Jaz se vcasih posalim, da nekdo ki je tiho, za njega ne vemo, ali je tiho ker je pameten, ali zato ker se noce izdati:)
Tole sem hotela povedati, da boste vedeli da se da priti iz stalnega šoka.
Vse dobro Vam zelim!

“Zdravljenje” se nadaljuje, s tabletami Xeloda in kemo vsak mesec. Utrujena, otečena,….skratka precej na tleh, pa še ravnokar prebrala neko študiju o zdravljenju metastatskega raka, ki že občutno podaljša preživetje….. na 36 mesecev. Hudoooooo…

Katero “neko” studijo? Ker ne smemo imenovati tule drugih zdravil, mi jo lahko posljete tudi preko meila, ce hocete. Ce pa je za Xelodo, pa ne rabim.
driva2(et)live.com
Pri studijah se vzame pac povprecje. Pa seveda je odvisno kako je studija napravljena.

Otecena? Ali voda?
lp
driva

Ja za Xelodo sem brala, v bistvu članek kako v kombinaciji z biološkimi zdravili bolnikom z metastatskim rakom podaljšuje preživetje. Saj mislim, da je res bolje, da sploh nič ne berem, ker me še bolj podira. Kar se tiče stranskih učinkov sem pa po obrazu kar rdeča in otečena, pa slabost, utrujenost in čudno mezenje v rokah in podplatih.

Draga jul, zanima me kako ste kaj? Upam, da je kriza za vami in da zdravljenje napreduje.

Želim vam vse dobro, javite se kaj!!!

Hvala za skrb. Nekako sem se sestavila in začela spet s kemoterapijo – Xelodo in biološkimi zdravili. Me mučijo stranski učinki vseh vrst in ker zdaj vem kaj vse me še lahko zadene, sem bolj v strahu kot na začetku bolezni. Upam, da bo nekako šlo. Kadar je tak lep sončen dan kot danes, še nekako gre. Se trudim, da sem vseskozi s čim zaposlena in nimam časa misliti na vse slabo, kadar pa česa ne zmorem pa pač počivam. So dnevi, ko sem brez energije in negativa ven udari, pride pa tudi kakšen dober dan, ko trdno verjamem, da bom zmogla še en krog.

Veseli me, da si se oglasila in da greš “korajžno” naprej. V tem je naša veličina.

Drži se naprej, bodi pozitivna, mi pa bomo držali pesti, da bo vse dobro.

Bodi lepo pozdravljena in javi se zopet kaj!!!

Živijo,

Doma imamo bolnico z rakom na jetrih. Ta rasejo, stiskajo na želodec, pljuča, srce ji razbija, hitro je utrujena, komaj še skrbi zase ob pomoči moža. Pred 15 leti je zbolela za rakom na dojkah, po 7 letih za kostnim rakom, potem pa se je rak po telesu vračal vedno pogosteje. Zdaj nima več moči, da bi šla na kemoterapijo (zadnjo je končala maja letos). Ker bomo (naj bi) zanjo skrbeli do ,,konca,, mi,me zanima KAJ ČAKA NAS ob njeni bolezni. Kot sem razumela: bo obležala, bo treba menjavati plenice-je to grozno?, hraniti ne vem s čim, ker ji želodec komaj deluje, dobivala bo morfij. Prebrala sem, d aje problem tudi odvajanje blata. Od nekoga sem slišala, da so vonjave grozne. Kaj je za svojca tako hudo in grozno, kar ste rekli da je ….grozno? kot sem videla ima največ tri mesece življenja. Upam, da bo kdo odgovoril, da se vsaj malo psihično pripravimo. Imamo 3 majhne otroke doma (od 2 do 8let) in se bo treba organizirati. Kaj nabaviti? Najlepša hvala.

Alenka

Krasna!

A ti si krasna? Ja kako boš pomagala bolnici če se že zdaj zgražaš, da si slišala da bo “smrdelo” ko bo šla gospa na blato pa zgražanje nad menjavo plenic pa da bo imela morfij…. Bolj grozno kot je gospe tebi sigurno ne bo. Noben človek si ne more sam pomagati, ko je bolezen že tako daleč in tudi najverjetneje bi bila gospa rada poskočna in zdrava kot na breme svojcev. Žal je ta bolezen grda in hvala bogu, da imamo ljudje drug drugega da si lahko pomagamo. Kje ste pa videli, da ima največ tri mesece življenja? A ste kje v knjigah prebrali? Dajte prosim ne mečite take neumne. Noben za nobenega neve kolko časa bo še živel. Raje se potrudite in gospe omogočite, da ji bo med vami lepo in da se bo počutila kar se da lepo in ne bo občutila da vam je odveč.
To vam pišem ker vem kaj pomeni rak. Tudi moj ati ga je imel, bil je doma do konca kot previte vi, jedel prek sonde direktno v želodec, dobival morfijske obliže in svečke. Tudi mi smo imeli majhne otroke 6mesecev, 6 let in 10 let. Nič nam ni bilo težko, kar nismo vedeli smo povprašali atijevega onkologa in se trudili po najboljših močeh. Po 6 mesecih je ati umru in če bi bilo potrebno bi mu spet in spet pomagala. Naučila sem se da takemu človeku največ pomeni da je v varnem zavetju svoje družine. Umru je doma in vsem nam je lažje, ker vemo da v tistem trenutku ni bil sam. Ne mislite samo na to kako grozno bo uživajte z gospo bodite ji v oporo, ko se bo hotela pogovarjati se pogovarjajte, ko bo počivala jo pustite, skratka se bo treba kar malo prilagoditi. Verjamite, da to ni težko, težje je ko si človek po smrti dragega očita da pa bi morda lahko naredil še kaj pa ni. Mi smo za našega atija naredili vse kar smo lahko in več že nebi mogli. Če bi pomagalo bi zvezde sklatla z neba da bi ozdravel pa mu ni bilo pomoči.
Rak požiralnika je bil močnejši.

Uživajte saj smo si ljudje drug drugemu dani za prekratek čas.

Srečno

Draga moja Lili…vi imate probleme sama s seboj, da tako napadate ljudi. In še posebno razčistite svoje občutke sama pri sebi, ker če tega ne bi bilo v vas, v meni ne bi videla.

Jaz sem samo rekla, da so drugi rekli, da je grozno. In ker bomo (največ jaz) mi v tem sem vprašala, KAJ je tako grozno.

Človek vpraša za nasvet in dobi nekega psihota.

Najlepša hvala.

Draga gospa Krasna,
gospa Lili Vam je zelo lepo “v živo” napisala, Vi pa jo zmerjate za psihota in ji podtikujete, da ima problem sama s seboj. Ne glejte vse tako negativno; včasih je bolje prebrati dvakrat in ne kar reagirati z obrambnimi mehanizmi. Izgleda, da ste že sedaj preobremenjeni.
Jaz večkrat kaj napišem o zdravilnem pomenu, če se naučimo globoko in iskreno imeti radi sebe in druge. Vendar me prav v tej temi malokdo razume, ker mnogi ne vedo, kje se začenja ta prava svoboda, da smo sploh lahko iskreni do sebe.
In v čem se kaže, če imamo nekoga radi. To pomeni, da za nekoga naredimo nekaj dobrega, zanj… ce nekaj radi delamo, nas delo tudi ne obremenjuje…
konkretno, da če imate sorodnico radi, ne boste razmišljali o tem, kako smrdi, ampak jo boste počistili, da njej ne bo smrdelo, da ona ne bo ležala v blatu.

Res je naporno, če obleži vse delo na enem, zato se bo treba organizirati z možem ali kom drugim, da bo tudi on kdaj imel čas za otroke ali za sorodnico. Verjetno se dobi od zavarovalnice tudi denar za oskrbo in se lahko plača koga, ki pride enkrat na dan bolnika umiti, preobleči ipd., da boste malo razbremenjeni.
V primeru inkontinence se za vodo lahko vstavi tudi kateder, ki se dnevno spraznuje, tako da bolnica ne bi ležala v mokrih plenicah.
Kar se tiče klistirjev: vsak ne rabi klistirjev; vkolikor pa se rabijo, se lahko nabavijo v lekarni (tiste vrečke, ki jo vidite na sliki v prilogi). Lahko se nabavi tudi on drugi klistir na sliki, kjer se lahko dajo noter poljubne tekočine, npr. črna kava, čaji…
Konkretno k tem primeru ne morem nič reči, ker ne vem kakšne težave ima bolnica.

PS: žal ne morem prilepiti slike, ker forum ne sprejme moje prijave. Mogoče kdaj drugič.
Vse dobro.