Ponavljajoči se padci

Lepo pozdravljeni!

Pišem v upanju, kakšnega nasveta, kako rešiti (v kolikor je mogoče) zvezo.
Trudim se že 6 let, odkar imava hčerko, in venomer rešujem najino zvezo.
Po nekje 5 letih poznanstva sva začela najino zvezo, kateri se je po 2 letih pridružila hčerka, skupaj sva 8 let. pri dve leti sta bili idilični, potem pa le padci. V moji nosečnosti je partner pričel z dopisovanjem z drugimi dekleti, kar me je spremljalo vse do rojstva hčerke dokler temu s svojim izpadom in dolgim kregom nisem naredila konec. takrat se je umiril in prenehal s tem. Vmes sva si zgradila hiško ampak venomer so bili neki kregi. Očitala sem mu, da nimamo nobene njegove naklonjenosti saj dela v tujini in pride domov le od petka do nedelje in še takrat je bilo pomembneje iti ven in se napit.. Seveda je potem cel dan prespal in z nama ni bil popolnoma nič. Večkrat je bilo tudi tako, da sva šla kam skupaj in ker jaz sploh ne pijem alkohola in sem želela domov on pa ne, sva se vsakič skregala zaradi tega ker je on mogel spit še ” eno pijačo ” tako da sem ga tudi po dve uri še čakala. Nikoli ni imel na umu obveznosti da je potrebno zjutraj s hčerko se zbuditi in se z njo ukvarjati. Večkrat sem mu to v joku povedala, a je mogoče bilo par dni boljše in sped padec nazaj.
Lansko leto pa je iz moje strani se pričelo nekaj dogajati z znancem iz hčerkine šole. Parkrat sva se tudi dobila, ko je partner to izvedel naju je s hčerko dobesedno vrgel iz hiše. Ni mi bilo ravno hudo saj sem imela v glavi ves čas misel da je tako itak najboljše. Po nekaj pogovorih pa sva se odločila da poskusiva še enkrat vendar sem močno poudarila da to pomeni da se oba trudiva za zvezo.
Ampak jaz sem tukaj..in iščem pomoč.
Zopet ista pesem, ko njemu nekaj ne paše začne z ostrim odgovarjanjem, skoraj ignoranco. S hčerko ne zna, nima živcev, ko nekaj ni ok se namesto da ji v miru pove, na njo prične dreti. Nonstop mu govorim naj se pomiri in naj se prične pogovarjati. pa ni ok.
Sva v kupovanju novega kauča, ko mi pokaže enega pa mu povem da meni pa ni všeč naredi kar blokado do mene, ni več ljubeznivih besed ampak samo ostro odgovarjanje: ok, vredu, prav. Ko se trudim potem z njim normalno pogovarjati o bilo čem je še vedno oster do mene.
Včasih nevem, ali ni dorasel temu ali je pač takšen karakter, eksploziven, živčen.
Kako naj pomagam njemu pravzaprav? kako naj mu dopovem, da takšen odnos do naju ni ok?
Imam kaj upanja, da najino zvezo izboljšam in pomagam pri komunikaciji ali je v takšnem primeru in toliko poskusih včasih bolje pustiti?

Hvala in lp!

Spoštovani,

Dobro bi bilo bolj podrobno poznati vašo zgodbo. V partnerski terapiji običajno najprej pogledamo na kakšnih temeljih je bila veza sklenjena. Kakšna je bila psihološka pogodba ob sklenitvi pogodbe. Velik del te pogodbe se sklepa nezavedno: kdo bo skrbel materialno, kdo se bo bolj prilagajal, kdo bo imel bolj proste roke za zabavo, flirtanje, odsotnost od doma, kdo bo skrbel za dom/otroke, čigava bo veljala pri katerih vprašanjih. Skratka cela kopica stvari se takrat dogovori in jih je potrebno razumeti, predan lahko sploh ocenimo kaj gre danes narobe. Iz vašega zapisa je videti več nesporazumov vvajinem dogovoru, kar zvezo potem dela nestabilno. Najprej je partner je razumel, da je flirtanje po netu sprejemljivo, medtem, ko se vi s tem očitno niste strinjali. Potem ste se vi pričeli dobivati z nekom tretjim, kar je bilo očitno vam sprejemljivo, partnerju pa ne. Deluje kot, da je partner razumel dogovor tako, da bo on delal in se zabaval, vi pa boste poskrbeli za dom in otroka. Nekako, da ne bodo frustracije z vzgojo otroka padle na njegova ramena. To bi bil lahko razlog, da z jezo poskuša spremeniti vedenje hčerke in vaše vedenje, da bi se izognil tem frustracijam. Tudi partner ima sigurno svoje razloge za svoje vedenje. Skratka, videti je, da imata nestabilen dogovor. Zato vam predlagam partnersko terapijo, kjer se lahko da karte na mizo in se pogleda ali je interes, da se sklene nov odraslejši dogovor. Druga možnost je individualno svetovanje za vas. Pravite: »Kako naj pomagam njemu pravzaprav? kako naj mu dopovem, da takšen odnos do naju ni ok?« Za vas bo lažje, če boste na primer raziskali komu želite dejansko pomagati? Partnerju, sebi, hčerki? Naučite se lahko na veliko bolj učinkovit (odrasel) način zagovarjati svoje interese, ščititi svoje meje in tudi zahtevati kadar je to primerno. Jokanje tukaj ni učinkovito, prav tako ne pomaga, da želite domov, potem pa vseeno partnerja še dve uri čakate. Podobno je s toleriranjem ostalih zadev: spanje čez vikend, vedenje do hčerke. To ne pomeni, da delate kaj narobe. Za svoj način urejanja življenja imate tehtne razloge. Lahko pa v svetovalnem procesu ugotovite, če kateri od teh razlogov spada bolj v otroštvo kot pa služi odraslemu učinkovitemu urejanju življenja. Na ta način raziskati sebe, pomeni tudi razumeti druge in veliko lažje sprejemati težke življenjske odločitve po katerih sprašujete.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

_____________________ mag. Uroš Drčić transakcijski analitik - psihoterapevt m: 031 336 452 e: [email protected] url: [url]http://www.revitacenter.si[/url]

Tip še ni odrasel. Isti je bil moj bivši.
Sva živela v različnih krajih in sva se videla samo za vikend. Ker je on delal tudi ob sobotah, je to bila samo sobota in nedelja. Ampak on je moral v soboto nujno ven se ga napit, da se resetira za naslednji delovni teden in je prišel do mene včasih tudi ob 4, 6 zjutraj in spal do 12. Potem do nedelje zvečer je bil pri meni in šel nazaj domov. Ko sem bila tečna, pa ga kao omejujem in mu hočem prepovedat hodit ven s kolegi. Dokler ne bo tega sam prerasel, ne moreš nič. Sprejmi ali pusti.