ponavlja letnik
Moja 16 letnica bo ponavljala letnik. Ni mi čisto najbolj jasno, kako je stvar ušla nadzoru, ampak kar je, je. Ne bom se ne jezila, ne jokala… rada bi vprašala starše otrok ki so že ponavljali letnik, kako jim je šlo v drugo. težave je imela večina le pri fiziki a ko je resno ugotovila, da ne bo popravila je popolnoma izgubila voljo in “zasrala” še pri treh predmetih, tako so popravci 4 in avtomatsko ponavlja letnik. Drugače pridna in celo OŠ odlična, sedaj razočarana in zelo potrta se počasi pobira, z veliko spodbude očeta in mene upam da ji bo uspelo…
Saj ni konec sveta. Res predlagam obilo dobre volje in spodbude, da hčerka kljub slabi izkušnji z veseljem nadaljuje šolo. Nikar je ne kregaj, rajši skupaj poiščite rešitev (mogoče kakšne inštrukcije.
Podobno težavo je imela moja sestra – moj nečak je tudi imel težave v srednji šolio in drugi letnik celo ponavljal, pa se je pobral in sedaj je že končal prvi letnik fakultete.
Tudi jaz sem ponavljala 2. letnik zaradi matematike.
Vso osnovno šolo odličnjakinja, v drugem letniku srednje šole pa matematiko cvek, zato ker je učiteljski zbor sklenil, da morajo naju s sošolko ločiti.
Obe sva imeli popravca in so žrebali, katera ga ne bo naredila.
Čista resnica!!!!! Učiteljica je to povedala mojim staršem čez leto dni, ko mi je spet pripopala popravca. Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj je moje pisne naloge, ki sem jih pisala 3 ali 4, vedno razveljavila in me pred tablo spraševala snov, ki je še sploh nismo jemali.
Starši so najeli inštruktorja, ki je po štirinajstih dneh rekel, da me nima kaj učiti, ker vse znam (to sem vedela celo šolsko leto). Po izjavi inštruktorja sta oče in mama končno stopila v stik z učiteljico in ji povedala, kaj je rekel inštruktor. Šele potem je povedala za kaj dejansko je šlo!
No, tisto leto sem popravca naredila s čisto petico in razred zaključila s pravdobrim uspehom. Tako kot vse ostale naprej!
Odlična vsa leta v osnovni šoli. Veliko težav v prvem letniku gimnazije , ki sem ga komaj komaj zvozila (lahko bi imela tri popravce). vsi so mislili, da sem falila šolo, mene pa je razganjalo od ljubezni. Vse ostale letnike odlična in ravno tako med prvimi zaključila študij enega izmed težjih/zahtevnejših faxov.
Saj so še jesenski roki popravnih izpitov, pa oktobra tudi, pa decembra tudi. Jaz sem imela dva popravca v 3. letniku in sem že 3 mesece hodila v 4. letnik ko sem v četrtek roku (decembra) naredila oba popravca.
Pojdite v šolo in se pogovorite kakšne so še možnosti za popravljat. Ne obupajte takoj, vedno obstajajo možnosti. Saj otroke ne “vržejo” kar tako.
Srečo
Še moja štorija; celo OŠ odlična, nisem rabila nobenega učenja in posledično tudi nič delovnih navad 🙁
Prvi letnik, četrtletja graje, pa sem popravila in bila dobra.
Drugi letnik 3 popravci, vse naredila.
Tretji letnik spet trije popravci, padla pri dveh.
Četrti letnik sem delala kot občan in mi je zmanjkalo volje do šole.
Par let pozneje sem ugotovila, da šola je nujna, sem se vpisala na DU, naredila v enem letu vse izpite za sicer drugo smer (21 izpitov!!), se vpisala na fax in ga končala v roku, s povprečjem malo pod 9.
Praviloma ne sme opravljati več kot tri popravne izpite, tako da se boste morali sprijazniti s ponavljanjem ali prešolanjem. Preden se odločite, skrbno pretehtajte ali je program pravi zanjo in ima le premalo delovnih navad ali pa je izbrana šola ne zanima ali pa je za njene sposobnosti celo prezahtevna. Odličnakinja v osnovni šoli, pa prezahtevna? Da, pri določenih dijakih, ki imajo izjemno dober spomin in nekoliko slabšo logiko, se lahko zgodi tudi to, sploh če pokazano znanje sloni na bolj zrhlih osnovah in briljantnih govornih sposobnostih. Premislite skupaj s hčerko, se pogovorite in poiščite pot naprej. Eno zgubljeno leto ne pomeni mnogo in če se odločite pravilno, so možnosti vnaprej lahko zelo dobre.Predvsem pa mora sama ugotoviti, kje se je zalomilo, da se bo iz napak lahko kaj naučila … Srečno!
draga mamica, tudi jaz imam takšnega najstnika kot ti pa naj malo potrkam na tvojo vest. Kje pa si bila ti kot mama celo šolsko leto, ali nisi šla nikoli na govorilne ure in sproti pomagala otroku z vzpodbudo, inštrukcijami, omejitvami pri izhodu, zadolžitvami in zahtevami? Samo sedaj ko je žal prepozno, se smiliš sebi, meni pa se smili tvoj otrok, ker trpi in je trpel že med šolskim letom kajti ni lahko hoditi v šolo, če veš, da ne znaš in se bojiš… Torej mami popravi se najprej ti kot vzgojitelj (skupaj z očetom) in pomagajta otroku
Se popolnoma strinjam z ninan. Možnosti je več. Ali se ni zadosti potrudila in bo v tem primeru treba dobro zaorati naslednje šolsko leto. Ali je snov ne zanima in posledično niti ta šola, zato bi bilo pametno poiskati alternativo. Ali pa je šola zanjo prezahtevna (tudi odličnjaki v OŠ- sploh sedaj, ko je devetletka, in so lahko odlični tudi tisti, ki so imeli matematiko 3, slovenščino, kemijo in angleščino pa 4 – lahko nimajo zadostnih osnov za gimnazijo in potrebne logike) in bo potrebno prešolanje.
Ko ugotovite razlog neuspeha (seveda brez slepitve samih sebe), vam bo jasno, kaj narediti.
Če je na koncu letnika zasrala še pri ostalih treh predmetih, je tudi te predmete imela med ena in dva. ali ne? Meni pa se zdi, da si zatiskate oči. Nič ne govoriš o tem,da punca ne bi delala za šolo. Nič ne praviš, da se ni trudila. če torej kljub delu in trudu (skoraj do konca) ni uspela spraviti ocene na dvojko, je ne matrajte še naslednje leto na gimnaziji. Poišči ji eno njej primerno šolo in jo tja vpiši. Saj prvi letnik bo drugo leto mogoče le spackala, ker ga je že prejšnje leto poslušala, ampak kaj bo z drugim in naslednjimi?
Za lase je privlečeno tisto, da je ‘popolnoma izgubila voljo in zasrala še pri treh predmetih’ … Saj je vendar poznala razliko med enim popravcem in ponavljanjem letnika!
Se mi zdi, da živite v navidezni resničnosti. V čem je bistvo problema – se uči in trudi, a ji ne gre, ker je snov zanjo prezahtevna ali pa je preposto lena in neodgovorna. Mislim, da se morate pošteno pogovoriti, predvsem zelo odkrito, sicer se bodo težave vlekle še naprej. Morda rabi kakšno pomoč ali pa v resnici ni zrela za izbrano šolo in je treba pač poiskati kaj manj zahtevnega.
Velikokrat starši nočejo videti resnice, ker si preveč želijo, da bi bil njihov otrok ‘kot drugi’. Otroci pa velikorat sicer imajo neke cilje in želje, a veliko premalo volje, vztrajnosti in občutka odgovornosti.
Treba je pogledati resnici v oči in se od tu naprej odločati.
Vso srečo!
Pridružujem se mnenju She/prve – razlika je, ali se trudi pa ne gre, ali pa ne dela nič. Pogovorite se, ne pritiskajte nanjo s svojimi ambicijami, oz. s tem, kaj vi mislite, da bi ona morala … Odloči naj se z vašo pomočjo, ali vztrajati na tej šoli ali mogoče zamenjati program.
Moj sin je ponavljal prvi letnik in v drugem ni naredil nič … potem se je prepisal v drug program in ta trenutek mi je sporočil, da je končal z dobrim uspehom.
delavka9, ti pa pazi, da se ne boš v jezik ugriznila … Otroci so takšni in drugačni; tisti ki nimate problemov, enostavno ne morete razumeti. Včasih smo starši dobesedno nemočni, žal.
pri nas imamo enak problem. razlika je le v tem, da je bila moja hčerka anja bolna in je imela ogromno opravičenih ur…kar se je seveda pokazalo pri ocenah, kljub temu da se je ogromno učila. no začele so ‘padati’ prve negativne in je obupala, čeprav bi lahko speljala do konca, ker ji je kazalo na pdb(4) uspeh. Zato je začela neredno obiskovati pouk iz strahu pred negativnimi ocenami, čeprav se ji je zdravstveno stanje izboljšalo. Sprva se mi je zdelo, da resno misli, ko mi je govorila, da jo boli trebuh in da ji je slabo, ker je imela virus, ki pa je trajal precej dolgo.Bila sem v kontaktu s profesorico, ki pa česa nevarnega pri ocenah ni zaznala. Nato pa v petek kar naenkrat šok– ponavljanje 1. letnika. Ko sem se malo bolje pozanimala pri profesorjih, ji je pravzaprav mešala štrene profesorica matematike, ki ji kljub ocenam: 333421 ni dovolila napredovati. Ko sem se z Anjo temeljito pogovorila, mi je povedala, da je imela velike težave s sošolci. Prav tako se je bala profesorjev oz. pogovora z njimi, ker se je zavedala, da vedo, da je ‘blefirala’ 1 mesec. Sicer pa naj poudarim, da je precej pridno dekle, ki pa se je le malokrat družila s prijatelji in je najraje doma. In ravno tega me je bilo strah, ker je bila vedno dejavna športnica, zdaj pa se je kar naenkrat zaprla vase in se popolnoma odpovedala druženju s prijatelji, razen prek inetrneta oz. msn-ja. Potem je tu še bolezen in nato izguba volje.Volje do učenja in vsega. Priznala mi je tudi, da ko je izvedela do bo ‘padla’, da je tudi na samomor pomislila (česar sem se pošteno prestrašila). Jezna sem pravzaprav nase, ker nisem prej tega zaznala, čeprav sem se z njo veliko, veliko pogovarjala. Vedno bolj je nesamozavestna. Sicer jo zelo podpiram, vendar se po vsem tem težko pobira in se pravzaprav prav bojim, kaj bom našla doma, ko bom denimo prišla iz službe. Sploh ne vem več, kaj naj naredim. Pogovarjala sem se s prijateljico psihologinjo, anjino zdravnico, vendar mi nista ničesar prav pametnega povedali. Tako, da vas lepo prosim, da mi svetujete, ker niti ne vem kaj naj naredim. Mislila sem, da se ji je stanje izboljšalo, ko mi je rekla, da bi rada delala prek študentskega servisa, da vsaj malo pozabi, Vendar se mi to ne zdi najbolje, ker me je resnično strah za njo.
Prosim Vas, da mi kakorkoli pomagate, svetujete in se vam opravičujem, da sem vam toliko napisala, ampak ne vem več, kaj naj storim.
No naj še jaz napišem naše srečanje s ponavljanjem. Mi pa nismo imeli take sreče kot večina. Sin ni naredil prvega letnika gimnazije. Glede na to, da je bil len za učenje, se je prepisal na tehnično šolo. Groza. Drugič v prvi letnik in trije popravci. Na srečo jih je naredil. Drugi letnik spet dva popravca. Za znort. Lenoba je huda bolezen. Sedaj je končal tretji letnik spet s tremi popravci. Upam, da jih bo naredil. Tko, da groza. Sem se pa že tok utrdila, da se sploh več ne sekiram. Fant je polnoleten in če ne bo naredil, bo šel pač delat. Omogočili smo mu šolanje in še vrsto drugih stvari tko, da imamo čisto vest. Zaradi lenobe se pa pač ne bomo več sekiral. Naj pa še omenim, da je OŠ naredil s pravdobrim in odličnim uspehom.
Hahaha delovne sile manjka. To mu vedno ponavljam. Bo šel pa delat za tekoči trak al pa na cesto. Kaj naj?
no naša tud letos obiskuje prvi letnik.Ima grozne težave z matematiko,kljub aktivnemu učenju skupaj z menoj in inštruktorji ne gre in ne gre.Vse leto je pri tem negativna in nikakor ne more popravt.jezna je tudi sama saj ima ostale predmete 4,3 kakšen tud 2 večino prevladujejo 4 in 3.Razen matematke.ta nam že celo leto dela sive lase.Srčno upam da ji uspe popravt do konca šolskega leta.
Me pa nekaj zanima.a res lahko že hodiš v drugi letnik ljub temu da imaš matematiko negativno in imaš možnost popravljana.hvala za odgovor