Včasih potrebuješ 25 let, da odpreš oči in se prebudiš iz sanj. Jaz sem jih potrebovala, čeprav še danes ne vem kdo me je v otroštvu zlorabljal, vendar vem in čutim, da me nekdo je. Vedno sem čutila, vendar tega nikoli nisem želela priznati.niti sebi.

Pri 25 letih sem šla do priznanega terapevta, preko njega sem se začela prebujati in želela premagati to žalost, bolečino in nezaupanje. Do njega sem šla predvsem, zaradi težav v ljubezni, samopoškodovanja, paničnih napadov, željo po samomoru in vrjetno depresijo.

Potrebovala sva kar nekaj mesecev vsako tedenske Th, da sem mu začela zaupati. Vendar mi je uspevalo, v njegovi bližini sem se začela počutiti dobro in lahko sem govorila. pravzaprav sem kr napredovala, dokler se njemu ni malo obrnilo…in sicer začel mi je govoriti kako me ima rad, pred tem na nek način govoril, da če ne mislim nič povedat in nardit naj grem in naj pridem, ko bom pripravljena kaj nardit…(naj poudarim, da sem hodila na psihoanalitično Th in ne na vedenjsko)…vse kar sem ga prosila je, da naj se me ne dotakne…vsakokrat sem ga to prosila in vedno mi je obljubil, da me ne bo…ko sem odhajala sem ga srečna objela, saj sem zelo napredovala…takrat sem začutila njegovo erekcijo, hotel me je poljubiti, vendar sem se umaknila…strah in bolečina, ki sta me preplavila v tistem trenutku je neopisna…seveda sem še hodila naprej, vendar ni šlo…v njegovi ambulanti sem padla v trans in se več ne spomnim popolno srečanj, spomnim se prebliskov… in ko me je bolelo…vem, da sem zdaj odrasla ženska, vendar sem tam bila majhna punčka, ki ni znala rečt ne….je to zloraba? o mojih osebnih stvareh iz Th je vedela nato njegova družina…bolje, da ne razlagam naprej…

prosim samo, da preberete in premisilite, koliko napak lahko naredijo, pa zato nič ne dobijo?

sem prebrala tvojo zgodbo… in me kar srh spreletava. kot zgodba iz filma, ko si misliš, ah to se pa pri nas ne dogaja… toliko sovraštva čutim v tem trenutku do tega terapevta, da imam v mislih le maščevanje. jaz bi najbrž raztrobila (lahko tudi anonimno), kdo je in kaj je z menoj počel. na ta način bi izgubil ugled in stranke. drugega ne moreš narediti ker nimaš nobenih dokazov, policija ti ne bi verjela. ful mi je hudo, da si morala to doživeti. in žalostno je, da ne moremo zaradi tega nič narediti. če bi kaj naredila, bi se branil, da si psihično nestabilna oseba, da haluciniraš, bla bla bla, on je pa priznan terapevt in da za nobeno cena ne bi okrnil svojega ugleda. mislim, da je dobro, da si to javno napisala, da s tem opozoriš ostale punce, naj računajo z zlorabami na terapiji. sej ne rečem, da se to povsod dogaja, ampak, naj bodo pripravljene, saj če so bile res zlorabljene, lahko takoj po terapiji učinkovito ukrepajo (npr. grejo h ginekologu). groza, res sem se zamislila.