Lepo pozdravljeni!
Sem študentka, stara 23 let in se mi že približno že 6 let pojavljajo težave, ki jim nisem več kos.Zapadam v brezupje, apatičnost. Zjokam se za vsako malenkost, ker mi vsaka stvar povzroči ogromno bolečine. Nimam več volje in energije za študij,še posebej ker je le-ta zelo tekmovalnega duha in ne izdržim več takšnega pritiska.Izgubila sem že 2 leti študija zaradi vseh teh težav, ki so ji spremljale še želodčne težave, glavoboli, kronična anemičnost: Bojim se vsakega prihodnjega dne in samo mislim na dan ko bo prišla smrt zame in svoje bližnje, ter vsa bolečina ki spremlja človeka ob izgubi ljudi, ki jih imaš rad.Ugotavljam da ni vredno živeti, saj je na svetu toliko bolečine .Vsako novo jutro mi predstavlja veliko muko in vse dnevne obveznost me zelo obremenjujejo in hromijo.Počutim se kot bi bila brez kože – vsi udarci iz okolja me ranijo.Imam zelo nizko raven samospoštovanja in neprestan občutek krivde. Ne morem med ljudi, kajti ti so veseli in zgovorni, medtem ko se jaz tudi prisiliti ne morem da bi se nasmejala, kajti pesti me žalost.Kot otrok sem bila večkrat spolno zlorabljena in v puberteti me starši niso pustili nikamor, nikoli nisem imela prijateljic in kolegic, kot tudi zdaj ne. Imam pa fanta , ki pa je zelo razumevajoč in me podpira, a ne zna mi pomagati.
Povedati moram še da v vsem tem obdobju sem se počutila bolje, včasih celo zelo dobro, vendar se ponovno pojavi in zapadem v brezno bolečine in joka. Dogaja se mi tudi, da sem en dan bolje drugi slabše in celo iz ure v uro se mi spreminjajo razpoloženja .

Prosim Vas če mi lahko pomagate

HVALA! MILENA

Draga Milena!

Nikar tako! Zdaj je tvoj najlepši čas, študij, druženja imaš ljubljeno osebo. Poskusi enkrat pogledati z bolj vedrimi očmi in reči, da ni vse tako črno. Bistvo vseh odnosov in problemo pač je, da smo za vse stvari, ki se nam gode, dogajajo odgovorni sami. Odločiti se moramo in reči NE, tako ne gre več naprej, tak način mi škoduje in nisem zadovoljna. Kako drugače? Tako ne. Ni pa rešitev beg pred tem in nikoli ni vse črno.
Ne morem ti dati univerzalnega recepta, ker ga ni. Pozabi na preteklost in pusti stvarem, da se odvijajo dalje, stopi korak naprej in ne se zatekati v razmišljanja kaj vse je bilo, pač pa kaj bo in kako bo? In niti to ni potrebno živi vsak dan posebej in naredi si ga lepega. Za vsak dan si pripravi neko veselje ali pa sama napravi nekomu veselje to je še lepše. In boš videla zgodil se bo čudež.

Če pa le ne gre brez pomoči – si poišči strokvno pomoč, včasih je potreben le pogovor. In če si danes še nisi naredila veselja, naredi – pošlji nekomu en lep meil- saj smo pred prazniki, pokliči nekoga ki ga že dolgo nisi, pojdi s fantom na sprehod in uživaj, ker si.

ČE HOČES BITI SREČEN – BODI.
Tolstoj

Milena je pisal/pisala:
>
> Lepo pozdravljeni!
> Sem študentka, stara 23 let in se mi že približno že 6 let
> pojavljajo težave, ki jim nisem več kos.Zapadam v brezupje,
> apatičnost. Zjokam se za vsako malenkost, ker mi vsaka stvar
> povzroči ogromno bolečine. Nimam več volje in energije za
> študij,še posebej ker je le-ta zelo tekmovalnega duha in ne
> izdržim več takšnega pritiska.Izgubila sem že 2 leti študija
> zaradi vseh teh težav, ki so ji spremljale še želodčne
> težave, glavoboli, kronična anemičnost: Bojim se vsakega
> prihodnjega dne in samo mislim na dan ko bo prišla smrt zame
> in svoje bližnje, ter vsa bolečina ki spremlja človeka ob
> izgubi ljudi, ki jih imaš rad.Ugotavljam da ni vredno živeti,
> saj je na svetu toliko bolečine .Vsako novo jutro mi
> predstavlja veliko muko in vse dnevne obveznost me zelo
> obremenjujejo in hromijo.Počutim se kot bi bila brez kože –
> vsi udarci iz okolja me ranijo.Imam zelo nizko raven
> samospoštovanja in neprestan občutek krivde. Ne morem med
> ljudi, kajti ti so veseli in zgovorni, medtem ko se jaz tudi
> prisiliti ne morem da bi se nasmejala, kajti pesti me
> žalost.Kot otrok sem bila večkrat spolno zlorabljena in v
> puberteti me starši niso pustili nikamor, nikoli nisem imela
> prijateljic in kolegic, kot tudi zdaj ne. Imam pa fanta , ki
> pa je zelo razumevajoč in me podpira, a ne zna mi pomagati.
> Povedati moram še da v vsem tem obdobju sem se počutila
> bolje, včasih celo zelo dobro, vendar se ponovno pojavi in
> zapadem v brezno bolečine in joka. Dogaja se mi tudi, da sem
> en dan bolje drugi slabše in celo iz ure v uro se mi
> spreminjajo razpoloženja .
>
> Prosim Vas če mi lahko pomagate
>
> HVALA! MILENA

Opisali ste značilne težave, ki jih imajo ljudje z depresijo. Verjetno so vas že poskušali hrabriti prijatelji in znanci, starši in fant, vendar je ta pot počasna in zato po nepotrebnem predolgo trpite. Danes poznamo vrsto zdravil, ki resda delujejo z vso močjo šele v 2-3 tednih, vendar vas po tem času postavijo na noge, vam spodbudijo delovni elan in vztrajnost, hkrati s prvimi uspehi pa se popravi tudi samospoštovanje. Ker gre za psihiatrična zdravila, je psihiater prvi, ki bo znal presoditi, katero je za vas najprimernejše, hkrati pa vam bo dal tudi vse potrebne napotke, kako si lahko dodatno pomagati sami. Na tem mestu je namreč brez podatkov zaupnejše narave težko na daljavo karkoli svetovati.
Ker ste študentka imate prednost na psihiatričnem dispanzerju Zdravstvenega doma za študente, Aškerčeva 4, kjer delam, sicer pa si lahko izberete kateregakoli psihiatra. Seznam zasebnikov dobite lahko tudi na terminalu Zavarovalnice, kjer potrjujete zdravstveno kartico.
Lep pozdrav!

Pozdravljena

Mislim, da če si boš samo rekla, bodi srečna, to ne bo šlo. Pri takih težavah, se moraš vedno osredotočiti na vzroke. Nekaj si omenjala, da si bila večkrat spolno zlorabljena. Najbrž so še drugi vzroki, vse po vrsti moraš odkriti, najbolje da s strokovno pomočjo in se soočiti z njimi. Recimo s človekom, ki ti je prizadejal to zlo v preteklosti moraš govoriti, povedati mu moraš kaj ti je storil, kaj zdaj čutiš.., vem da je težko, samo mislim da je to pot do rešitve. Ko boš žalostna, vzemi v roke kos papirja in napiši zakaj si žalostna, kaj je narobe. Ponavadi ugotoviš, da ko je treba občutja verbalizirati,problemi sploh niso tako veliki.

Veliko sreče in verjemi, življenje je lepo.

grega

Pozdravljena prijatelja!

Ne vesta kako sta mi polepšala dan, ko sem uvidela, da so tudi dobri ljudje v bližini in da imam tako srečo, da so s svojo dobroto skušali tudi meni pomagati!!!
Namreč, ko sem pisala prvotno sporočilo, sem se počutila zelo manjvredno, kajti zdelo se mi je da nisem vredna tega, da bi kdo sploh bral moje besede ( vključno z vama in dr. psihiatrom ) , kaj šele, da bi mi kdo odgovoril!
Hvala vama za vso toplino in spodbudo!
Srečno!

Po mojem resitev tvojih tezav niso tableti in razna zdravila, ampak kaka terapevtksa skupina ki ti bo korento spremenila zivljenje, recimo skupina dr. sc. med. Janeza Ruglja, http://www.preobrazba-rugelj.si/

New Report

Close