Pa ga nisem izgubila, ne. S fantom sva skupaj približno 3 leta. Imava se rada, čeprav sva imela težave in jih še imava. A moj problem je v tem, da sicer živiva skupaj, a se zadnje čase zelo malo vidiva, saj kar naprej dela. Res, da dela doma, ker je s.p.,a jaz tako pogrešam njegovo bližino, dotike, poljube… Kar na jok mi gre.
Saj ni vedno tako. A ta zadnji teden je ubijalski. Vidiva se le ob enih ponoči, ko pride spat, takrat pa jaz nisem več prisebna.
Kako naj se zamotim, da ga ne bom tako zelo pogrešala? Vem, da me ima rad, a pri svojem delu je odvisen od drugih in tu se ne da nič naredit.
Eh, morda sem te dni samo preveč občutljiva…
Otrok nimava…
Kako vi preživljate dolge ure?

Miša,

to pa je tako lepo. Le malo ljudi zna pogrešati svojega bljižnega, če z njim živi. Bodi vesela za ta občutek, če veš, da je on zaseden in da se ne vidita samo zaradi njegovega dela. preseneti ga ti, pojdi v delavnico, nič mu ne govori, preseneti ga. Naj občuti, da ga pogrešaš. Če se imata rada in je ljubezen iskrena, bosta oba čutila kaj čutita drug do drugega, brez besed, pa čeprav je ob 1 ponoči, boš njegovo bljižino čutila in zjutraj vsa vesela in zadovoljna vstala. Saj ni vse samo sex. Samo občutek rabimo, pa čeprav 5 minut, ta občutek mora biti iskren.

primož

Imela sem isti problem. Pa ko sem prisla k njemu in ga objela, se me je otresel, da naj dam mir, da ima veliko dela. Ko sva se pa razsla je pa rekel, da zakaj se nisem bolj potrudila za njegovo pozornost…
Mogoce bo pa tebi uspelo, samo dovolj odlocna moras biti.

Zanimivo…tudi meni se dogaja podobno…delo je pač uteha…očitno ni zadovoljen niti s seboj niti s teboj, niti z vama…moj celo petih letih hodi ob petkih v oddaljen kraj k mami (ups svoji družini) že ob 15 uri, med tednom pa k meni iz službe šele ob 20 ih…smešno, ne?

a resnično!!!

Ti “pozni” prihodi domov, ozrioma pretirano deloholištvo le pomenita da je na njegovem zelniku zraslo “nekaj” kar ga moti, a z vami težko deli občutke…malce podregajte pa ga za kak dan pustite…nato vam bo povedal…samo nej ne traja nekaj let..ko boste kar naenkrat ugotovili, da se je oddaljil od vas….in se bosta razšla….ali pa boste psihično izmučeni, ker boste čakali čakali in upali, da bo bolje…on bo ša še vendo dleal in delal…VAjinemu PROBLEMU BI REKLA MANJKO KOMUNIKACIJE!!!! POGOVORITA SE, A BREZ OČITKOV!

Zanimivo…tudi meni se dogaja podobno…delo je pač uteha…očitno ni zadovoljen niti s seboj niti s teboj, niti z vama…moj celo petih letih hodi ob petkih v oddaljen kraj k mami (ups svoji družini) že ob 15 uri, med tednom pa k meni iz službe šele ob 20 ih…smešno, ne?

a resnično!!!

Ti “pozni” prihodi domov, ozrioma pretirano deloholištvo le pomenita da je na njegovem zelniku zraslo “nekaj” kar ga moti, a z vami težko deli občutke…malce podregajte pa ga za kak dan pustite…nato vam bo povedal…samo nej ne traja nekaj let..ko boste kar naenkrat ugotovili, da se je oddaljil od vas….in se bosta razšla….ali pa boste psihično izmučeni, ker boste čakali čakali in upali, da bo bolje…on bo ša še vendo dleal in delal…VAjinemu PROBLEMU BI REKLA MANJKO KOMUNIKACIJE!!!! POGOVORITA SE, A BREZ OČITKOV!