ko se je oče poročil z mojo mami,je imel sina iz prvega zakona.no moja dva pa sta se tudi grdo ločila,ko mi je bilo 10 let.saj veste:ljubice,pijača. no,sedaj pa jaz:poročena sem z ločencem,ki ima iz prvega zakona hči. midva imava 2 majhna otroka(4L in 8 MES:)veliko se prepirava. vedno manj mu zaupam,ker se mi zdi tako skrivnosten,včasih tudi malo čuden. zadnje čase pa kar pogosto hodi domov pijan. za povrh pa še taji:nisem pil! velikokrat se je že zgodilo,da sem cel dan v mislih planirala romantični večer,pa je propadel zaradi pijače.obupana sem.kako naj vem,da me ima še vedno rad? kako naj vem,da nima druge? kako naj mu dopovem,da mi ni všeč,če tako pogosto pride domov pijan? kako naj mu dopovem,da bi bila pri njem na prvem mestu,če se mi pa zdi,da gre skozi eno uho noter,skozi drugo pa ven?v grlu imam velik cmok samo,pri pisanju o tem. ko sva uredila spalnico,sem mu rekla,naj gre z mano,da bova vsaj prvo noč šla skupa spat. njegov odgovor: veš,da vedno gledam to nadaljevanko,tudi danes jo bom.en teden za tem je igral igrice na računalniku in zato zamudil nadaljevanko. pa je rekel:nič zato. pogovarjat se sploh ne zna,vedno le jaz govorim. PROOOSIM ZA NASVETE, KAKO PRITI DO ODGOVOROV NA MOJA VPRAŠANJA! kakšen dan sem tako na tleh,da bi kar šla. L.P.

Draga Veb,

vaše pismo sem s sočutjem prebrala svoji znanki in veste, kaj je rekla?

Ja in ….? Princa na belem konju ni. Kaj pa misliš, kako je pri nas? In pri vseh, ki jih poznam. Ampak, da se ne bo slišalo brezupno, naj povem svoje razmišljanje.

Starejši ljudje, ki so poročeni že dolga leta pogosto vedo povedati, kdaj se je njihovo zakonsko življenje uredilo – po tem, ko niso več poskušali spremeniti drug drugega. Ko so se sami v svoji koži začeli počutiti srečni, zadovoljni in uživali sami s seboj.
Če ste poskusili že vse, kar ste lahko, lahko malo obrnete “plato” in začnete drugače. Morda se bo mož potem tudi malo spremenil. Ne vem, zgolj razmišljam na glas.

saj ne iščem princa na belem konju, niti spremeniti ga nočem.ampak kdaj se pa lahko posveti tudi meni.sploh pa rešitev ni v alkoholu in alkohol ne bi smel biti prisoten v nobeni družini,ne tako pogosto in sploh ne v taki meri.

Točno tako, kot pravite. Ne bi smel biti.
Dejstvo, ki pa ga živite danes je takšno: alkohol je, pogovorov ni, nežnosti, komunikacije tudi ne.
Odločitve, ki ste jih sprejeli pred leti in meseci so vplivale na vaše življenje, ki ga imate danes. Odločitve, ki jih boste sprejeli danes, bodo spreminjale vaše življenje za naprej. Sadove za tisto, kar naredite danes, boste želi jutri in tako naprej. Vaše odločitve v preteklosti, način razmišljanja in čustvovanja vas je pripeljal do tukaj, kjer ste. Če ne boste spremenili nič in če mož ne bo spremenil nič, boste čez nekaj let še vedno v podobni situaciji. Če danes začnete drugače, bo vaše življenje čez nekaj let drugačno.

Zdaj pa morda mislite, pa kaj je tej ženski, saj nisem vse sama kriva. Točno tako, Veb, niste sami krivi za to, kar se dogaja, ste pa edini, ki lahko kaj spremenite v svojem življenju. Če bi se mi oglasil vaš mož, bi se pogovorila z njim, ker ste se vi, sem se z vami. Brez pomena pa bi bilo, da vam razlagam, kaj bi vaš mož moral narediti, saj to obe veva, on žal ne. In tudi verjetno ne bo.

Zato razmišljam, kaj sploh lahko naredite in kje se morda nahaja izhod iz stiske. Vedite pa, da vas občudujem, da sploh še migate, saj je veliko žensk v vaših čevljih vrglo puško v koruzo in nekje med možem in namišljenim ljubincem iščejo srečo v življenju.

kar je napisala Andreja,je težko verjet,da je tako,vendar ima prav,edino kar še lahko ostane je,da greste stran,toda….konc koncev nič ni lahko,vendar lahko narediš,da to postane…..

HMMM…
Skratka…po svoje žalostno,kaj ne?
Ob branju tebe,sem se vprašala ali ima morda tvoj dragi kake travme iz otroštva ali pa iz prvega zakona,da kljub temu,da ga ljubiš ne zaupa???
Poskušaj na lep način se pogovoriti,kaj ga bremeni in povej mu ob temu kako se počutiš ti!

Te izpolnjuje življenje z alkoholikom? Če te, potem še naprej načrtuj romantične večere, mu pripoveduj pravljice, ki jih ne posluša, potrpi, kadar te ne upošteva itd. Če te takšno življenje ne izpolnjuje, si nabavi literaturo o alkoholizmu, jo dobro preštudiraj in nato približno oceni, kako bi se vama dalo pomagat. Če se imata še dovolj rada, se pojdita zdravit, če se nimata več rada, pa lepo narazen. V vsakem primeru moraš nekaj naredit, če hočeš dobro celi družini, predvsem otrokom. Pa čim prej!

Trnuljčica, ne vem, za katero zadevo ste mislili, da je težko verjetna, vendar da bi bilo najbolje, da bi odšla, pa tudi nisem mislila. Je pa nujno, da se vsak sooči z realnostjo in se s tem nauči živeti. V življenju o bolj dobre in malo manj dobre stvari. Najti je potrebno ravnovesje. In Veb ga zelo išče. To je tisti znak, da je na pravi poti, pa kakorkoli se bo odločila – ostati ali iti.

Želim pohvaliti Andrejine odgovore, zelo so mi všeč.
Jaz pa dodajam, da ti ne bo uspelo moža spremeniti. Lahko se spremeniš sama, tako kot piše Andreja, a to še ne pomeni, da se bo zaradi tega spremenil mož. Ko boš pri sebi prišla dovolj daleč, boš vedela, da si takega življenja ne želiš več. Zdaj ti občasno pride na misel da bi odšla, ko boš dovolj zrela boš to uresničila brez dvomov.

Poznam take vrste tipov kot je tvoj mož, živijo v svojem primitivnem svetu in drugačni niti ne znajo, niti ne želijo biti. So duhovni invalidi ki jim partnerstvo nič ne pomeni, pa če se njegova žena na glavo postavlja da bi ustvarila tako vzdušje. Ne sanjaj predolgo, zbudi se.

Živjo, Veb!

Vse kar lahko storiš, je to, da začneš delati na sebi in da začneš spreminjati svoje življenske vzorce, ki vodijo v propad zakona.

Na primer – pijancu se ne splača nič dopovedovati – on ima vse kar želi – soliden zakon in razumevajočo ženo, ki včasih malo sitnari, ampak se zdrži.

Da ne maraš pijanega, možu dopovej z dejanji – pijan naj prespi v dnevni sobi, pijanemu odreci spolnost, malo zmanjšaj gospodinjske usluge – npr tisti teden ko pride pijan, ne likaj ali mu nič ne operi ali pa pojdi z otroci ali sama ven jest in ga pusti lačnega – poskrbi raje zase in se tisti dan ali naslednji dobro imej.

To je vsa umetnost – začni sama skrbeti zase, za svoje potrebe in za svojo dobro voljo in ne čakaj na moža (on se sam še predobro zna zabavati brez tebe).

Prenehaj stokati in jamrati – pojdi v akcijo!!!

Ko bo prikrajšan za kakšno uslugo ali zakonsko dobrobit, se bo pa mož sam obrnil nate in te začel spraševati, kaj se dogaja. Takrat mu razloži, da je veliko bolj prijetno iti na sprehod kot likati srajce. To bo možnost za pogovor – rabita veliko komunikacije, če želita obuditi zakon ali pa ga bosta prepustila času, da bo počasi umrl – vse je v vajinih rokah.

LP

no, ja
ko tole prebiram si mislim:” Še ena družina, ki jo bo “popil” alkohol.”
Srčno upam, da se bo razpletlo drugače.
Sama izhajam iz takšne družine, le da je obratno. Mama.
Ni se dalo z njo pogovarjati, ni želela komunikacije, pitje se je stopnjevalo, družina ni bila družina, lepih spominov na otroštvo ni … odšla je na zdravljenje, vrnila se domov po “uspešnem” zdravljenju, pije naprej. Povzroča fizično in psihično nasilje.
Mi pa vsak na svojem koncu se trudimo živeti, sprejemati življenje in iskati srečo v ljudeh, ki so nam dragi in za katere se je vredno truditi.
srečno

Če imaš kam, pojdi. To bi ti rekla jaz, ki to prenašam že 20 let. Vsi znaki so taki (oprosti, če povem direktno po mojih občutkih), da ni samo pijača, ampak je tudi druga. Jaz tega nisem vedela 20 let. Če le imaš kam, pojdi in če si zračunala, da boš lahko živela. Potem pa previdnost. Prezgodaj je še, da bi si zapečatila življenje in prezgodaj je še, da bi že sedaj tako delal. Bo lahko le še slabše.