Odvisnik bo težko prenehal sam, brez pomoči. Realno gledano, človeka vzamemo takšnega kot je. S plusi in minusi, v paketu. Če se bo sam spremenil, je odvisno od vsakega posameznika posebej. Ljubosumje in napadi nanj bodo stvari samo poslabšale. Umikal se bo od tebe in še bolj lagal. Situacija ni enostavna. Ne pričakuj, da se bo spremenil zaradi tebe. Ne vem zakaj taka pričakovanja (na splošno), potem pa sledijo velika razočaranja, ker se to ne zgodi.
Opravka imaš z labilnim karakterjem. Lahko je drugače v redu fant, vendar brez strokovne pomoči ne bo šlo. Če jo zavrača, pa mirno lahko odideš. Ali pa ostaneš z njim, vedeti pa moraš, da stvari žal ne bodo boljše same po sebi.
Srečno obema!

Predelati moraš zasidrane vzorce, ki si jih podedovala po fotru. Zaupanje je temelj vsake zveze. Pri tebi ne bi bilo prav nič, če ti po pravici pove ali se ti zlaže, bi zganjala teror. Si zmožna sploh živeti sama s seboj samostojno ali si odvisnik od odnosov in krati čustveni vampir? Spremeniš lahko le sebe, svoj odnos, drugega ne. Ne moreš pričakovati od drugega sprememb, sama pa furaš isto dalje.
Ne odgovarja ti nič pri njemu. Če bi bil kdo drug, ti spet ne bi morda nič odgovarjalo. Ker taka pač si. Razen, če začneš delati na sebi. Verjetni mu je bolj slušno zunaj Kot doma prenašati teror na ketni.
Eno tako poznam, ki si je v beležke pisala celo, kdaj sta seksala. Posledica vsega skupaj je bilo, da si je on našel eno normalno za zdravo vezo.
Imaš pa plus, da se zavedaš. Zato začni delat na sebi, če ne želiš, da ti vsi pobegnejo.


Problem ki ga imaš, ni on, je le posledica.
Tudi razlog ki si ga navedla za svojo tečnobo ni pravi.
Govoriš o tem da ga imaš rada- potem ne bi napisala, da ne preneseš, da je kje drugje.
V širšem pojmu ta kje drugje, pomeni namreč tudi to, da ljubezen človeka spusti od sebe, če ne zmoreta skupaj delovat v najvišje dobro obeh, po vsem kar sta poskusila, da bi. Tu marsikdo kar obstane na mestu, v vezi, ki oba počasi uničuje, začnejo se laži, varanja itd…, namesto da cvetita drug ob drugem. Pojnt takega ostajanja ne smejo biti ne otroci, ne krediti, ne avto, ne položnice…

Grozno, da ženska špila mamo svojemu partnerju.
Partner je prijatelj, družabnik, sodelavec in ljubimec v eni osebi.
Nikakor pa ne sin.

Ne bi ti mogel ustreči niti, če bi povedal po resnici, zato poskuša z lažmi.

Brez veze ti je dopovedovat, da ne moreš ti za soboto zvečer napovedat, točno ob kateri uri boš doma, razen če ne loviš zadnjega busa. Nekaterim od nas, ki mogoče malo bolj sproščeno gledamo na lajf, se je že zgodilo, da smo šli kao samo na en kofe, prišli pa proti jutru na glavo. A to pomeni, da lažem?
Ti najprej reši par problemov, ki jih imaš sama s sabo, potem pa išči partnerja. Tale tipček je v bistvu dober, da te prenaša (ali pa tako obupan, ker ga nobena druga noče).

Železen objemček?

Pri ljubosumju je tako – je popolnoma nekoristen, ali je utemljen ali ne, ne igra nobene vloge. Z ljubosumjem ne dosežeš nič, samo sebi in drugim greniš življenje. To je kot s cigareti, težko se je odvadit, ampak ko sprejmeš odločitev je v bistvu lahko.

------------------------------------------------------------------------------------------------------- [i]Do what you can't.[/i]

Zenska, pa kaj je s tabo? Mislis da bo kar nehal, zato ker ti je ze 100 krat obljubil? Noben alkoholik, ne odvisnik se tega nikoli ne drzi. In cimprej stran od njega. Nisi njegova mama, da bi morala to prenasat. Za povrhu te bo pa potegnil se v kaksno nelegalno pizdarijo. Samo spokaj in pojdi stran od njega. Zakaj bi pretakala solze za idiota, ki te ni vreden? Da bos zaradi njega se sama zapadla v alkoholizem, droge? Daj zbudi se.

Borderline osebnostna motnja

Draga Lana79!
Iz prebranega lahko začutim, da težino, žalost, nemoč in občutem brezizhodnosti, ljubosumja, strahu pred zapuščenostjo, ki jih ustvarja vajin odnos s partnerjem. Žal mi je, da sta se znašla v taki situaciji. Ker vajino zgodbo mnogo premalo poznam težko trdim, kaj je srčiko vajinega odnosa. Slisi se, kot da sta se ujela v začaranem krogu. Vas je verjetno strah, da odšel – on odide in Vam je noznosno hudo- se vrne in ste pomirjeni ker se je vsaj vrnil a jezni in razočarani, ker je šel- potem verjetno sledi obdobje miru, v katerem vam uide kakšen očitek za nazaj- on spet odide… tako si to predstavljam…vas prav razumem? Prebrala sem, da partner nimam več težav z odvisnostjo? Drži? ( ker so tudi različne odvisnosti povezane z globljim načinom čustvovanja, bi bilo mogoče dobro tudi to raziskati)
Nobenih potez po mojem mnenju ni pametno narediti čez noč…mogoce si lahko najprej sami pri sebi odgovorite na vprašanja:
Kako sva se s partnerjem spoznala?
Kdaj se je prvič pojavil občutek ljubosumja?
Kdaj je partner začel odhajati?
Kako vidite vajino prihodnost?
To so zgolj okvirna vprašanja. Ker verjamem, da vsak odnos lahko uspe napredovati in se razvijati Vama toplo polagam idejo, da obiščeta zakonsko in družinsko terapijo. Tam bosta lahko ugotovila, kaj je os, ki drži vajin odnos v vrtincu. Lahko bo vajin odnos napredoval, če bosta oba k temu prispevala svoj delež.
Želim vama moči za naprej. Hvala, ker ste delili svojo zgodbo.

Žal mi je tudi za vse nesočutne komentarje, ki ste jih prejeli. Srečno!

Piše da je včasih jemal droge in pil… Jaz sem tudi, 15 let nazaj! Pa sem zdaj mama, žena, podjetnica! A vi ste imeli vsi svetnijški sij okol glave kot najstniki?

Draga moja, zakaj pa ne greš z njim?

Draga lana79 te cisto razumem ker imava isti problem sploh nevem vec kaj ke veze na njega,zlaže se takoj ko usta odpre pa ceprav ve da vem resnico bo se vedno trdil po svoje in bi vcasih najrajs odsla ampak je tu najvecja vez(imava malega dojencka)kadarkoli mu omenim da bi sla stran od njega zacne grozit,zalit vcasih tud udari enostavno bojim se it stran od njega…Ce imas priloznost odidi dokler se lahko ampak glede na to da si ga tako prilastujes nevem glih ce bos ti to kadarkoli lahko naredila.Vrjemi mi da se nikoli nebo spremenip

V življenju dobimo iz kušnje, s katerih se lahko nekaj naučimo. Sami si krojimo življenje. Imaš problem in to je posesivnost in ljubosumnost. Zakaj tega ne rešuješ s psihologom? Napotnico dobiš pri svojem osebnem zdravniku, saj ni treba točno povedati kaj ti je, pa še brezplačno je. Če se kaj najbolj obrestuje se najbolj obrestuje vlaganje vase, v svojo osebno rast. Naredi kaj, če ne drugega vzami v roke kakšno knjigo.
To da ti fant laže, je grdo. Ne bi želela imeti lažjivca za partnerja. Četudi je npr. prišel pozneje, bi ti lahko rekel, ti pa bi že nekako prebolela to zamujanje. Nekaj je, da se izogiba tvojim “izpadom”, nekaj pa, da stalno laže, tudi brezveze. Če je slednje, ti svetujem, da greš dalje. Drugače pa se mirno pogovorita, da ti ne rabi več lagat, da tvoje reakcije ne bodo burne. Daj mu tudi svobodo. Če bo hotel odditi in imeti kaj z drugo, ne rabi zamujat, to menda veš. Pa tudi nihče ni naša last.

…je dober trening za vse nas. Drugače pa sta oba odvisneža — en predvsem od kontrole, drug predvsem od substanc, oba (kot večina tukaj) pa od o.d.n.o.s.o.v. in vsega izven nas. V prvi vrsti manjka resnost z odgovornostjo in modrostjo odnosa do sebe. Zaradi ljubezni od časa dojenčka dalje. Zaradi takratnih nevro povezav v glavi, ki zdaj prosijo, da se na novo in drugače prevežejo po vseh teh letih. Da se sploh čutiš, kaj je prav in kaj življenje želi, da “popraviš”, predvsem znotraj sebe, da bo opazno zunaj, okoli tebe. Ker marsikaj ne služi več. Tako da absolutno ni res, da ljudje smo takšni kot smo. Od kOd to? Ob tem postu naj se vsak vpraša kaj nas ta objava uči, saj niti se ne gre za mlado lano79:) Drugače tudi odsvetujem terapijo, kot nekdo zgoraj predlaga. To samo zato, ker ostaja na blablabla in na mentalu, tebi in večini pa dobro dene, da se gre v telo. Od tam se nato počasi vse sestavlja in nimaš dvomov. Ale, srečno


Vsi mi smo odvisniki od odnosov, če ne bi bili bi bila zaporniška samica nagrada, tako pa je najhujša kazen.

Žal je njuna dinamika takšna, da ne zmoreta drugače, ona ob njem ne more bit drugačna, sploh ne s takim pristopim kot ga ima sedaj. Najprej bi morala spremeniti sebe in potem bi se spremenil njun odnos, vendar to zahteva ogromno energije.
Je vredno?


Sori draga mamica, ampak kaj točno je narobe s tabo? Pustiš, da tip ne samo manipulira s tabo, temveč da te ustrahuje, celo fizično se spravi nate?! In potem se bojiš iti stran…

Ajd ženska, če nočeš zafurati še otroka, takoj najdi rešitev, imaš polno društev, imaš varne hiše, imaš CSD. Samo spokaj se od agresivneža, da ne bomo spet brali o kakšni tragediji v časopisih!

Ojla.
Jaz ti pa zelim povedati, da te razumem kar se tice ljubosumja in preverjanja. Sem bila sama ista, verjetno se slabsa kot ti. Imela sem zelooo slabe pretekle izkusnje, namrec bivsi fant me je varal in to nekje 2 leti, preden sem sploh izvedela. Z ogromno drugimi puncami. In ja, je pustilo posledice v meni… postala sem noro ljubosumna. Potem sem spoznala fanta (zdaj moza). Najina prva 3 leta so bila miloreceno obupna. Itak na zacetku si ves zaljubljen in blazen, ko pa to malo popusti pa… takrat se je pokazalo moje bolestno ljubosumje. Jaz sem znorela, ce je sel samo na pijaco s prijatelji. Da o kaksnih vecernih izhodih ne govorim (pa tudi ce bi sla s prijateljem recimo samo v kino, kje sele kaksne vecerne pijacke, zabave itd.). Ce sva bila kje v javnosti in je pogledal drugo zensko (NE gledal, NE ozrl, ampak samo pogledal), je bila katastrofa se vsaj 2 dni. Nonstop sem mu tezila, obupna sem bila. Zdaj se tega zavedam. Nekaj moras vedeti- taksne vrste ljubosumje je bolezensko. Naj se se kako smesno slisi, to je resnicno bolezen. Najlazje je poslusati pametovanje drugih ljudi: “daj ne bodi otrocja, pusti mu dihat, zaupaj mu, ne bodi ljubosumna…”. Ne, to ne gre tako! To so prazni nasveti, takemu cloveku brezpredmetni. To je tako, kot bi depresivnemu cloveku govoril:” daj se malo nasmej, pogleej kako lep je svet…” A bi mu to kaj spremenilo? Ne bi. Treba je razcistiti pri sebi in to veliko stvari. Jaz sem pri sebi to spoznala in poiskala strokovno pomoc. Pocasi, res pocasi, so se stvari zacele spreminjati. Danes sva s tem istim clovekom porocena ze vec let, lahko pa recem, da sem mu v polnosti zacela zaupati sele nekje po dobrih 5 letih zveze. Vse se da, a potrebna je res mocna volja (in velikokrat strokovna pomoc). Slednjo ti predvsem iz svojih izkusenj toplo svetujem.
Vseeno pa, kljub tej tvoji ljubosumnosti, mislim, da ima tudi partner tezave in da niso krivi samo tvoji izpadi. Tisockrat ena in ista obljuba, medtem ko stvari ostajajo nespremenjene. Si za to res kriva ti? Mislim, da nisi. Ja, nekaj gotovo pripomore k vsemu temu njegovemu obnasanju tudi tvoje ljubosumje, ampak meni tale njegov odnos do tebe nasplosno sploh ni vsec. Ne vem, zakaj, mogoce zato, ker je bilo pri nama drugace- sva se namrec oba zelo trudila za zvezo, ogromno sva se pogovarjala, iskala skupne resitve, kaj lahko glede tega ukreneva, moz je sodeloval pri mojem procesu “zdravljenja” ljubosumnosti. Ce tega ne bi storila, danes zagotovo sploh ne bi bila vec skupaj. Premisli(ta).
Srecno!

Ojla.
Jaz ti pa zelim povedati, da te razumem kar se tice ljubosumja in preverjanja. Sem bila sama ista, verjetno se slabsa kot ti. Imela sem zelooo slabe pretekle izkusnje, namrec bivsi fant me je varal in to nekje 2 leti, preden sem sploh izvedela. Z ogromno drugimi puncami. In ja, je pustilo posledice v meni… postala sem noro ljubosumna. Potem sem spoznala fanta (zdaj moza). Najina prva 3 leta so bila miloreceno obupna. Itak na zacetku si ves zaljubljen in blazen, ko pa to malo popusti pa… takrat se je pokazalo moje bolestno ljubosumje. Jaz sem znorela, ce je sel samo na pijaco s prijatelji. Da o kaksnih vecernih izhodih ne govorim (pa tudi ce bi sla s prijateljem recimo samo v kino, kje sele kaksne vecerne pijacke, zabave itd.). Ce sva bila kje v javnosti in je pogledal drugo zensko (NE gledal, NE ozrl, ampak samo pogledal), je bila katastrofa se vsaj 2 dni. Nonstop sem mu tezila, obupna sem bila. Zdaj se tega zavedam. Nekaj moras vedeti- taksne vrste ljubosumje je bolezensko. Naj se se kako smesno slisi, to je resnicno bolezen. Najlazje je poslusati pametovanje drugih ljudi: “daj ne bodi otrocja, pusti mu dihat, zaupaj mu, ne bodi ljubosumna…”. Ne, to ne gre tako! To so prazni nasveti, takemu cloveku brezpredmetni. To je tako, kot bi depresivnemu cloveku govoril:” daj se malo nasmej, pogleej kako lep je svet…” A bi mu to kaj spremenilo? Ne bi. Treba je razcistiti pri sebi in to veliko stvari. Jaz sem pri sebi to spoznala in poiskala strokovno pomoc. Pocasi, res pocasi, so se stvari zacele spreminjati. Danes sva s tem istim clovekom porocena ze vec let, lahko pa recem, da sem mu v polnosti zacela zaupati sele nekje po dobrih 5 letih zveze. Vse se da, a potrebna je res mocna volja (in velikokrat strokovna pomoc). Slednjo ti predvsem iz svojih izkusenj toplo svetujem.
Vseeno pa, kljub tej tvoji ljubosumnosti, mislim, da ima tudi partner tezave in da niso krivi samo tvoji izpadi. Tisockrat ena in ista obljuba, medtem ko stvari ostajajo nespremenjene. Si za to res kriva ti? Mislim, da nisi. Ja, nekaj gotovo pripomore k vsemu temu njegovemu obnasanju tudi tvoje ljubosumje, ampak meni tale njegov odnos do tebe nasplosno sploh ni vsec. Ne vem, zakaj, mogoce zato, ker je bilo pri nama drugace- sva se namrec oba zelo trudila za zvezo, ogromno sva se pogovarjala, iskala skupne resitve, kaj lahko glede tega ukreneva, moz je sodeloval pri mojem procesu “zdravljenja” ljubosumnosti. Ce tega ne bi storila, danes zagotovo sploh ne bi bila vec skupaj. Premisli(ta).
Srecno!
[/quote]

Ok nisi več ljubosumna, ampak to še ne pomeni da te še ni prevaral.

Draga moja, drog ni zamenjal z alkoholom. Ti mislis, da pije vsak dan? O, se zdalec ne. Pa tudi ce pije, spije par kozarcev, in konca.
[/quote]

Preberi ta svoj post, pa preberi uvodnega. Če je tako, kot praviš tu, zakaj potem kompliciraš, kot kompliciraš v prvem postu? Ali je bolj resničen prvi post, ampak partnerja takoj opravičuješ, ko ti nekdo namigne, da pa to morda ni to?
Kakorkoli, mislim da kak strokoven pogovorček na to temo ne bi škodil, da si vsaj malo razjasniš zadeve kateri del vajinega odnosa je ok in kateri ne.
Srečno.

Ojla.
Jaz ti pa zelim povedati, da te razumem kar se tice ljubosumja in preverjanja. Sem bila sama ista, verjetno se slabsa kot ti. Imela sem zelooo slabe pretekle izkusnje, namrec bivsi fant me je varal in to nekje 2 leti, preden sem sploh izvedela. Z ogromno drugimi puncami. In ja, je pustilo posledice v meni… postala sem noro ljubosumna. Potem sem spoznala fanta (zdaj moza). Najina prva 3 leta so bila miloreceno obupna. Itak na zacetku si ves zaljubljen in blazen, ko pa to malo popusti pa… takrat se je pokazalo moje bolestno ljubosumje. Jaz sem znorela, ce je sel samo na pijaco s prijatelji. Da o kaksnih vecernih izhodih ne govorim (pa tudi ce bi sla s prijateljem recimo samo v kino, kje sele kaksne vecerne pijacke, zabave itd.). Ce sva bila kje v javnosti in je pogledal drugo zensko (NE gledal, NE ozrl, ampak samo pogledal), je bila katastrofa se vsaj 2 dni. Nonstop sem mu tezila, obupna sem bila. Zdaj se tega zavedam. Nekaj moras vedeti- taksne vrste ljubosumje je bolezensko. Naj se se kako smesno slisi, to je resnicno bolezen. Najlazje je poslusati pametovanje drugih ljudi: “daj ne bodi otrocja, pusti mu dihat, zaupaj mu, ne bodi ljubosumna…”. Ne, to ne gre tako! To so prazni nasveti, takemu cloveku brezpredmetni. To je tako, kot bi depresivnemu cloveku govoril:” daj se malo nasmej, pogleej kako lep je svet…” A bi mu to kaj spremenilo? Ne bi. Treba je razcistiti pri sebi in to veliko stvari. Jaz sem pri sebi to spoznala in poiskala strokovno pomoc. Pocasi, res pocasi, so se stvari zacele spreminjati. Danes sva s tem istim clovekom porocena ze vec let, lahko pa recem, da sem mu v polnosti zacela zaupati sele nekje po dobrih 5 letih zveze. Vse se da, a potrebna je res mocna volja (in velikokrat strokovna pomoc). Slednjo ti predvsem iz svojih izkusenj toplo svetujem.
Vseeno pa, kljub tej tvoji ljubosumnosti, mislim, da ima tudi partner tezave in da niso krivi samo tvoji izpadi. Tisockrat ena in ista obljuba, medtem ko stvari ostajajo nespremenjene. Si za to res kriva ti? Mislim, da nisi. Ja, nekaj gotovo pripomore k vsemu temu njegovemu obnasanju tudi tvoje ljubosumje, ampak meni tale njegov odnos do tebe nasplosno sploh ni vsec. Ne vem, zakaj, mogoce zato, ker je bilo pri nama drugace- sva se namrec oba zelo trudila za zvezo, ogromno sva se pogovarjala, iskala skupne resitve, kaj lahko glede tega ukreneva, moz je sodeloval pri mojem procesu “zdravljenja” ljubosumnosti. Ce tega ne bi storila, danes zagotovo sploh ne bi bila vec skupaj. Premisli(ta).
Srecno!
[/quote]

Kakšne vrste terapija ti je pomagala oz. kam si hodila?
Sem imela nekaj podobnega, čeprav moja zveza se ni nobena obdržala. Sicer ne vem, če je tvoj mož kadarkoli lagal, ampak pri mojih bivših je bilo to. Eden je takole vzporedno še druge punce osvajal in sem čisto slučajno ugotovila, sploh nisem brskala. Od takrat dalje sem se začela obnašati tako kot opisuješ. Samo sem potem zvezo prekinila. Pri naslednjem fantu so se kar hitro pričele pojavljati laži, kar tako za brezveze, ampak tudi v zvezi z eno žensko. Vedel je, koliko mi iskrenost pomeni, vseeno lagal.
Ko pride v odnos laž, se zame vse zaupanje podre. Obnašam se tako kot opisuje avtorica. Do prve laži je vse ok, po laži postanem kontrol freak. Seveda je s tem potem tudi konec odnosa, saj mi v nezaupanju živeti ni.
Ne vem, a zahtevam čisto preveč, če želim iskrenost ali kaj?

Vidva sta obadva zelo nezrela, neodrasla in potrebujeta strokovno svetovanje.

New Report

Close