Partner ima “plan B”
Pozdravljeni,
tudi jaz potrebujem nasvet glede partnerja, s katerim sva si želela sčasoma ustvariti lastno, skupno življenje, se poročiti, govora je bilo tudi o otroku. Ti cilji so bili skupni. Tega – skupnega življenja sem se zelo veselila. Muči me le dvom, ker je on strašanski egoist. Vedno ima plan B ali C, če se prvovotni plan A ne izzide. Če se kakorkoli pritožim, da me določene stvari mučijo, če lahko kaj prispeva k temu, da bi malo omilil svoja ravnanja, razvade, navade, ga prav nič ne gane, če rečem, da lahko tudi končava. Stvari, ki me že od vsega začetka, neznansko motijo, za katere je tudi sam vedel, in zatrdil oz. obljubil, da bodo urejene, da se potrudil izboljšati, so naslednje: nobene topline zjutraj, ko se skupaj zbudiva, nobenega objema ali poljuba, prvo, kar je, je to, da se na hitro vstane iz postelje in gre na cigaret. Tudi pred spanjem je tako, za objem moram prositi, prav tako za poljub, kajenja kljub obljubam in danem pretečenem obdobju noče zmanjšati oz.vsaj nekoliko tolerirati, da me moti, ko smrdi. Tudi, če mu predlagam alternativno rešitev, če bi bilo mogoče, da bi v moji bližini kadil elektronski cigaret, ga ne zanima. Sem res jaz tista, ki sem sebična? Želim nemogoče?
POznava se že vrsto let, skupaj sva od lanskega leta. Ostalo med nama štima, le tega ni! Občutka pripadnosti, topline, zadnja izvem za njegove dogodke, pohode, izlete, pač skopari s podrobnosti in jih zamolči. Je tu kakšna rešitev? Ali je le samo ena – da čimprej grem iz zveze, predno bo prepozno? Res sem si želela, da bi bila resna zveza, pripravljena sem bila nanjo…seveda, da bi delovala usklajeno, vzajemno. Zdi se mi, da kakorkoli bom ravnala, bom jaz tista, ki bom izgubila – na čustvenem področju. V vsakem primeru bom trpela. res je, da sem občutljive sorte, in potrebujem ob sebi človeka, ki premore milini in nežnost ter oddaja toplino, da ga čutim, čeprav je daleč stran.
Že vnaprej hvala za vaše mnenje.
Spoštovani,
prebiram vaše pismo in prebiram … in vedno znova mi iz njega udarijo v oči vaše besede: »Ostalo med nama štima, le tega ni!« Ne morem se znebiti začudenja. Kaj naj bi to »ostalo« bilo in kako je mogoče, da karkoli štima, če v tej zvezi ne doživljate partnerjevega spoštovanja vaših temeljnih vrednot?
Če so telesna in čustvena bližina, nežnost in toplina, pa pozornost in uvidevnost za vas bistvene sestavine odnosa, partnerju pa je ob tem tako zelo nelagodno, da od tega beži – ali je realno pričakovati, da mu bodo vaše nenehne prošnje, negodovanje in dokazovanje nekoč prišli tako do živega, da vas bo kar na lepem začel »ubogati«? Seveda želite in pričakujete nemogoče – če nameravate nadaljevati s to taktiko. Skupaj sta komaj kako leto, pa je že (oziroma še vedno) vse narobe. Zakaj pravzaprav?
Korenine te vajine (ne)kompatibilnosti je iskati v vajinih primarnih družinah. Grob oris bi bil, da ste se vi nekoč že srečali s takšno (navidezno) neobčutljivostjo pri človeku, ki vam je bil zelo blizu, vaš partner pa po drugi strani z nekom, ki ga je s potrebo po bližini in/ali kontroli kar dušil in si je bilo treba izmišljevati »plane B« za nenehne pobege. In ker je to ostalo nerešeno, sta si (seveda nezavedno) poiskala ravno prava, ravno prav opremljena partnerja – takšna, ob katerih bi bilo mogoče to stisko razrešiti. In če je volja pri obeh, je tudi pot. V partnerski terapiji (kar je mnogo preprosteje in bolj kratkotrajno, kakor če se mučita sama) se da prepoznati omejujoče vzorce in zadihati. (Tudi dobesedno … morda bo on prenehal kaditi ali pa se boste vi prenehali vznemirjati zaradi tega – saj je vseeno.)
Bilo bi koristno, če bi ves bes, ki se vam prebuja ob vašem občutku nemoči, usmerili v konstruktivne spremembe SVOJEGA življenja. Ker ste človek, ki je čustveno ranljiv, bi bilo vsekakor dobro, da se začnete na tem področju krepiti. Da svojo občutljivost prepoznate kot dar, s katerim ste lahko nadvse ustvarjalni, in ne kot križ, ki vam greni odnose.
Srečno vam želim,
kaj ostalo pa je to, kar naj bi štimalo? a nisi ravno občutki pripradnosti, topline, varnosti, ljubezni, naklonjenosti, zaupnosti tisti, ki delajo in pomenijo partnerstvo?
tega res ne razumem. v čem pa se potem tako zelo zastopita – izbiri modela avta, izbiri kraja dopusta, stilu oblačenja?…
daj no, malo razmisli, kaj je res pomembno v življenju, partnerstvu in potem razmisli, ali to imaš ali nimaš v sedanji zvezi, in če nimaš, kaj bi se dalo narediti, da bi imela. potem pa se odloči naprej.