Spoštovani!

Jaz pa imam depresijo in anksiozno motnjo. Pol leta sem obiskoval psihoterapijo in moram povedati, da mi ni pomagala nič. Stala me je veliko denarja in vse to razčlenjevanje, brskanje po preteklosti in sedanjosti me je naredilo samo še bolj paničnega. Začel sem se počutiti sam sebi tujega.
Rabil sem pomoč in odšel k psihiatru, ki je moje težave vzel zelo resno, se z mano pogovarjal skoraj uro in pol in mi predpisal Paroxat. Na Paroxatu sem začel postajati čedalje bolj optimističen. Vse skrbi sem začel jemati bolj na lahko in lažje odmislil skrbi, na katere tako ali tako ne morem vplivati. Zdaj sem na 60 mg Paroxata. Moj libido več ni obstajal. Zato sva dodala 300 mg Welbutrina in zdaj tudi to funkcionira spet in imam normalno razmerje. Zanima me, glede na to, da mi pishoterapija ni pomagala, zdravila pa mi pomagajo, a to potem pomeni, da sem biološko bolan? Da torej pri meni z nevrotansmiterji nekaj ne štima? In pa, ali lahko ta zdravila, če jih dolgo jemlješ trajno nekaj spremenijo, tako da jih lahko potem s časoma opustiš?

Lep pozdrav!

David

Pozdravljeni,

to pomeni, da ste verjetno bila raven vaše anksioznosti previsoka za učinkovito psihoterapijo. Običajno, kadar to opazim, tudi sama svetujem uvedbo zdravil IN nadaljevanje psihoterapije.
Kaj bo po ukinitvi antidepresivov ne moremo vedeti, morda bo vse ok, morda pa se bodo simptomi ponovili. Pomembno je, ali ste odpravili vzroke zaradi katerih so se težave pojavile, in zato je psihoterapija nenadomestljiva.

Lep pozdrav,