paličnjak
Živjo, Bojan, mi lahko kaj napišeš o njih? Sem si jih vedno želela, samo na žalost ne vem veliko o njih, oz. ne vem, če bi lahko lepo skrbela za njih, poleg tega imam eno malo razbojnico in 2 mački, pa bo treba najti tudi primeren prostor, da bojo imeli mir;) zato me zanima, v kakih pogojih živijo?
hvala ti
branka
Zelo simpatične in priljubljene žuželke kot domača žival so paličnjaki in živi listi iz reda PHASMIDA , kjer je opisanih preko 2500 vrst. Znane so po prikrivalni (kriptični) obliki in barvi, ker posnemajo listje ali suhe vejice – predvsem samice so večinoma nekrilate in paličaste ali listaste oblike. V naših krajih živijo paličnjaki ali suhi proti iz rodu Bacillus, od eksotičnih fazmidov pa je gotovo najbolj znana in razširjena vrsta indijski paličnjak = Carausius morosus.To vrsto sem gojil še kot otrok in celo objavil o njem članek v reviji Moj mali svet. Čeprav je tropska vrsta, ga lahko gojimo podobno kot istrske suhe prote na sobni temperaturi (od našega se razlikujejo po tem , da imajo samičke bistveno daljše tipalnice , celo daljše od prvega para nog). Čeprav so paličnjaki nočno aktivne živali, so zelo priljubljeni in tudi lahko z njimi delamo zanimiva opazovanja (recimo vpliv vlage in temperature na barvo in aktivnost). Hranijo se z zelenim listjem, pozimi jih hranimo ali z gojenim zimzelenom (Tradescantia) ali pa z v snegu nabrano robido , bršljanom (!), kalino (Ligustrum sp.), lahko tudi z neškropljenimi listi vrtnice ali hrasta ipd..
Na zalogi imam malo kolonijo teh simpatičnih žuželk…
Če koga zanima več o gojenju paličnjakov , kako se naredi insektarij za njih ipd., naj brez odlašanja vpraša !
Indijci dobro živijo pri sobni temperaturi , tam nekje med 18 – 24°C, za valjenje jajčec je bolje malo bolj toplo. Še kar vlažno…
UREDITEV INSEKTARIJA ZA PALIČNJAKE :
1) najslabša možnost je predelan steklen akvarij ali kadička z mrežastim pokrovom na vrhu
2) ogrodje iz lesenih ali kovinskih ali plastičnih letvic, vsaj prva stran steklena , ostale stranice in vrh iz mreže
3) posoda iz pleksi stekla, na vrhu in ob straneh so zamrežene odprtine za zračenje.
4) v ZDA uporabljajo nekakšne tipske insektarije iz “formice” = nekakšna negorljiva umetna masa ; prva stranica je zastekljena, na gibljivem pokrovu je gaza.
4) ponekod uporabljajo “fiber-glas” materiale, podobno kot za kletke za ptiče; najboljše, a najdražje lahke kletke.
Najcenejša možnost izdelave insektarija je pod 2) uporaba lesenih letvic, vezanih plošč za predal, plastične mreže, steklene šipe ter tečajev in ključavnice za vrata. Z malo spretnosti to lahko naredi vsak sam. Najprej narišemo načrt, mere naj bodo najmanj višina = 44 cm, dolžina = 33 cm in globina= 22 cm. Priporoča se sicer še večji insektarij! Iz smrekovih letvic 2×2 cm (bolje jh je pobarvati z akrilno barvo proti vlagi) naredimo ogrodje- okvir. Na prednji strani vstavimo prav tako iz letvic 1×1 cm dvojni okvir za vrata, ki ga z vijaki in pomočjo 2 tečajev (“pantov”) vstavimo na okvir in zasteklimo (šipo s silikonom prilepimo med okvirja). Priporočlivo je na drugi strani vstaviti zatič ali ključavnico. Boljša možnost je, da na dnu predvidimo 3 cm režo za vstavljen lesen ali plastičen predal, ki ga lahko jemljemo po potrebi ven za ćiščenje “kakcov” in jajčec. Lahko pa so ta prva vrata narejena tako, da je premično steklo samo na sredini vrat, zgornji in spodnji del vrat je zamrežen. Premična dvojna stekla , ki so vstavljena v letvici z 2 zarezama lahko premikamo sem in tja z gumbi. Vrh naj bo obvezno zamrežen z ustrezno plastično mrežo (zavese, proti komarjem ali gazo). Če imamo na dnu gibljiv predalnik, je potrebno nad njim vstaviti mrežasto dno z velikostjo očesc 2- 10 mm, da kakci in jajčeca padejo skozi, da pa stojijo na njem posode z vodo, v katerih so vejice rastlin , s katerimi hranimo paličnjake in na katerih se tudi zadržujejo.Posodice z vodo naj imajo ozek vrst, ki ga ob stebelcih rastlin zatesnimo še z vato ali gobo, da se paličnjaki ne utopijo v vodi. Samo vrsta škorpijonskega paličnjaka Eurycanta calcarata potrebuje dodatna skrivališča v obliki votlega lubja ali korenine. Če ni na dnu mreže s predalnikom, lahko damo na dno pesek , šoto, nekateri celo zemljo, a je potrebno tako dno občasno celo menjati. Včasih smo uporabljali za dno samo filter papir, ki se ga 2 -3 x tedensko celega zamenja in pobere dol jajčeca. Če je insektarij v hladnem prostoru, je koristno namestiti nad insektarij žarnico ali kakšen šibek terarijski kabelni grelnik.
V praksi se najbolje obnesejo insektariji iz pleksi ali druge plastike, ker so lahki in praktični in ni težav z vlago. nekaterim vrstam namreč, kot je orjaški novogvinejski paličnjak Extatosomma tiaratum ali anamski Bacullum extradentatum je koristno rastline škropiti z mlačno mehko vodo s škropilko za rože.
—————
Robida je pozimi vedno zelena – tudi pod snegom. Jaz jo nabiram v okolici koseškega bajerja , je tudi po celem Rožniku; Golovcu in Tivoliju 🙂 Za druge vasi ne vem , a je je še več vedno zelene. Jedo pa v sili tudi bršljan, živo mejo (kalino?), vedno zeleno tradeckancijo (ki jo gojiš kot lončnico) ipd…
V glavnem , kar gre:)
Preberi linke, nekaj palčk je še na voljo 🙂
Bojan, najlepša hvala za tvojo pomoč.
S hčerko sva zelo srečni le bolezen naju je obe vrgla v posteljo in takoj ko bova bolje te pokličeva.
Midve sva najinega paličnjaka našli na zidu pred hišo in sva ga kot ljubiteljici živalic takoj vzeli za svojega.
Bil je velik okrog 10 cm, zelene barve in je bil zelo živahen. Imeli sva ga v kupljeni plastični oglati posodi z mrežastim stropom kjer je v veliko zadovoljstvo plezal ves dan.
V posodo sva mu dali veje in listje a je jedel samo žive žuželke, ki sva jih pridno lovili, in sicer pajke, muhe, … liste ni hotel jesti.
Večkrat na dan sem ga pošpricala z vodo.
Prosila bi, če je kje slika te tvoje vrste paličnjaka, da bi ga primerjali z najinim.
Hvala ti in se slišimo,
piki
Ojoj, Piki, tvoj paličnjak je bil pa bržkone bogomoljka ! -:))))
Paličnjaki so v vsi vegetarijanci, striktni ; bogomoljke pa so vse striktne mesojedke – no ja, žužkojedke. Sedaj v tem času samičke (ki so ob oploditvi pomalicale očeta) bogomoljk odložijo kokon (jajčeca) in poginejo: spomladi pa prileze na plano četica mladih zelenih bojevnikov .
Paličnjkai, vsaj moji indijski, so običajno bolj palčkasti (so tudi izjeme) in nimajo prvega para nog spremenjenega v bogomoljne klešče.
Ja sedaj res vidim da je bila bogomoljka. Ko je spala je imela prve kleščne in bodičaste noge stisnjene k sebi in je stala na dveh parih nog, ko je lovila pa je imela isti položaj le ko je hotela ujeti žival je hitro v trenutku stegnila noge stran od sebe in žival stisnila v objem. Jedla je vedno prvo glavo in potem naprej. Zelo hitro je dokončala in zelo grozno je izgledalo.
Mrtve muhe pa ni hotela pojesti, vedno je hotela loviti.
Res mislim, da so paličnjaki bolj prijazne od bogomolk.
Živijo!
Ne bi rada tečnarila ampak imam doma paličnjake in baje ne smejo jesti bršljana!!!
Em… Baje je enim OK, eni pa umrejo prej, ali a celo takoj!!!
Jaz sem naredila poskus in sem enega paličnjaka, ki je bil star isto kot drugi hranila z bršljanom, tega drugega pa ne. Prvi mi je umrl po 1 mesecu, drugi pa še vedno živi! 🙂
Lep pozdrav Lara