otrok noče na stike z očetom
Če bi ti bila mati najinega otroka in bi ga na stike vezala odredba ali sodbe in se z mano prej ne bi posvetovala, temveč bi zgolj “ti ocenila, da so ta vikend za otroka bolJši odpadli stiki”, bi v kratkem doživela kakšen obisk, ki bi za posledico imel vsaj par dni bolniške!!!!![/quote]
Samo da ne bo spet jok in stok, da te drugi provocirajo k nasilju, magari samo verbalnemu (verjetno je tudi edino). Ti pa nedolžni vrabček, ki se na goli veje trese od mraza brez hrane in zavetja.
Nič bat, vztrajam pri svojem. Za tiste, ki kljub dogovoru, ki ga same podpišete beseda ne velja (ker je pač vaše mnenje bolj božje od božjega ali bolj pravno od sodnega (no, tu imam že pomisleke, sodnija namreč pri nas ni na dobrem glasu), JE PAČ TREBA UPORABITI DRUGA SREDSTVA. To moja draga vrabčica ni spodbujanje k nasilju temveč garancija dogovorjenemu, na kar pa zlatoustke vse prevečkrat pozabite.
Aha, razumem, super ideja. Torej, če ločeni oče sam po svoji volji podpiše dogovor, da bo imel otroka takrat in takrat, pa brez razloga višje sile ne pride, so torej tudi edino primerne krepke batine in par dni v bolnišnici, da si bo zapomnil za drugič. Dober nasvet, Kolotek. Vidim, da bi ti hitro porihtal perečo situacijo očetov, ki zanemarjajo dolžnosti do otrok. Le tako naprej, imaš moj glas, kandidiraj.
Nič ti ne razumeš. Otrok je običajno večino časa pri mami. Nekaj malega pa z določenimi stiki pri očetu. Redki so primeri (jih pa na srečo tudi poznam), kjer sta razvezana starša dosegla skupno starševstvo(ki mu hudo nasprotuje tudi država) ali pa odšla po sodbo o stikih zgolj formalno, zato da sta državi zavezala go… sama pa se mimo tega v korist otroka dogovarjata kako bo s stiki in se ob tem ne kregata, ne grozita z izvršbami in podobno pravno nesnago. “Janis” beri zakon in ne nakladaj neumnosti. Zagotavljanje stikov je dolžnost. Izvajanje stikov je pravica. Opaziš razliko. Sedaj veš, zakaj sem te miselno prehitel za nekaj 100 let?
p.s.
pravzaprav sem že malce na sceni, le prepoznate me ne, morda pa ob naslednji kandidaturi uporabim ime Kolotek. Vas že vidim, kva se boste drle proti, he, he, he…
Moto dneva: Kolotek vam govori resnico “Janis” bluzi.
. Zagotavljanje stikov je dolžnost. Izvajanje stikov je pravica. Opaziš razliko. Sedaj veš, zakaj sem te miselno prehitel za nekaj 100 let?
p.s.
.[/quote]
Zakaj je treba zagotoviti stike? Zanima me razlaga izpod tvoje tipkovnice. Zakaj je zagotavljanje stikov tako pomembno, da je to opredeljeno kot dolžnost?
Izvajanje stikov je pravica otroka. Kdo daje očetu pravico, da krši pravico otroka do stikov?
Me pa zanima, kaj spada pod višjo silo, da oče ne more na stik. Ker meni še nobena višja sila ni preprečila, da bi šla po otroka v vrtec. Pa sem sama s tremi in nimam nobene “babi servis” varjante za pomoč. Le enkrat sem res iskala nujno varstvo zaradi pogreba, vse ostalo pa mi ni preprečilo, da bi za otroke ne poskrbela.
V tem primeru ponujam citat zakona. Jaz jih niti ne pišem, niti sprejemam, zato nisem prava oseba za tako vprašanje. Se pa zavzemam, da bi se kaj spremenilo. Bijem bitko z zakonodajalcem in z vami.
139. člen
(otrokovi stiki s starši)
(1) Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi.
(2) Tisti od staršev, kateremu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo oziroma druga oseba, h kateri je bil otrok nameščen, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Prizadevati si mora za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev oziroma s staršema. Tisti od staršev, ki izvaja stike, mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka.
(3) Starša, ki ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o otrokovih stikih. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi družinski mediatorji.
(4) Če se starša sporazumeta o stikih, lahko predlagata sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, predlog zavrne.
(5) Če se starša ne sporazumeta o stikih, odloči o tem sodišče. Pri odločanju vodi sodišče predvsem otrokova korist.
(6) Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji v skladu s 174. členom tega zakonika samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi.
(7) Če tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev ter stikov ni mogoče izvajati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo, lahko sodišče na zahtevo drugega starša odloči, da se tistemu, ki onemogoča stike, odvzame varstvo in vzgoja ter se otroka zaupa drugemu od staršev, če sodišče ugotovi, da bo ta omogočal stike, in če je le tako mogoče varovati otrokovo korist.
Pa da še jaz malo popametujem.
Vsakdo od nas ima za sabo svojo zgodbo, vsak od nas pozna naše bivše najbolje, takoj po ločitvi seveda spomin seže samo v predalček “slabo”…v tistega “dobro” pa ne…Tudi jaz sem dala skozi kalvarijo ločevanja, krega okoli otrok, njunih pravic, pravic očeta, pravic mene…. po vseh teh letih razmišljam tako:
– otrok do 10 leta mora na stike (če ga ne ogrožajo) brez debate (tukaj se strinjam z oso), seveda z upanjem, da oče/mama te stike resno jemlje
– kasneje pa naj z očetom sam usklajuje premike stikov (potrebe predvsem zaradi izvenšolskih dejavnosti ali občasnih zadržanosti katerega od staršev…mislim službene in ne razvedrilne)
– na staršu, ki izvaja stike je, da o spremembah obvešča drugega starša in seveda ponudi nadomesten termin, če je zadržan (drugače ga jaz ne smatram za resnega starša)
vsako muho in mušico svojega podmladka pač ne morem upoštevati ali pač? Ali pač pri ugoditvi te želje pač ne želimo ispati zlobne mame, ki bogega otročka sredi najzanimivejše igre silimo k atiju
p.s.: vse to velja, če sta na obeh straneh dva odrastla človeka in dve zafrustrirani mevži, ki bitko bijeta preko otrok
p.p.s.: se posipam s pepelom, tudi jaz sem bila mevža, vendar sem imela srečo, da sva oba z ex sočasno iz mevž postajala bolj zreli, odrastli osebi in oba v prvi plan postavila otroka in zanemarila (pozabila, potlačila, prebolela) zamere….je pa trajalo svojih 5+ let…..
Pisanje oz nepoznanje zakaj otroci ne zelijo k drugemu starsu…verjetno je ta oseba kaj hudega naredila otrokom in drugemu starsu…vsi se zavedamo da tukaj trpijo najbolj otroci…a zal se drug stars tega ne zaveda..oz se ga bojita tudi jaz…saj je nasilnez..dokazano iz vseh institucij da je zverinsko ravnal na stikih..otroka stara 10 in 11 let ga niti v blizini noceta kar sta morala stokrat povedat na vseh pristojnih organih..jaz sem jima obljubila da ju bom branila in ker sta se sama tako odlocila ju podpiram saj je moja dolznost ju branit..vse dokumente in dokaze saj je stari policijski znanec…a kaj sodisce naredi…stike pod nadzorom..ce pa ne privolim v to..me caka velika placilna kazen nato zapor…kje he pol pravica
Ja, stike pod nadzorom – ni slabo. Naj vidi oce, kaj vse je zajeval in izgubil. Se malo, pa tudi tega vec otroka ne bosta potrebovala. Za vso zivljenje boste imeli mir.
No, jaz ne bi dala, pa da ja ne vem kaj, sam ce hoces pod zakoni, potem moras vse to spostovat.
Ce bi stike v dobrobit otrok prepovedala, je skoraj neverjetno, da bi jih dodelili. To je potem za Haag, ker skodujejo otrok in ne upostevajo njihovih zelja. To je, kot da jih nekdo posiljuje, pa se ne smejo upret.
Stiki pod nadzorom so za otroka kazen. Moje mnenje. Meni so jih enkrat predlagali na CSD. Ni šans. Če bi jih nam določilo sodišče, bi se pritoževala do neskončnosti.
To pomeni, da mora otrok na stike na CSD v času ko oni delajo in sedet v sobi z očetom in socialno delavko. Kaj ima otrok od takega stika, razen stresa?
Naj raje prisilijo očeta, naj gre na kako terapijo, v društvo za nenasilno komunikacijo, zdravljenje, … kar pač potrebuje, da bo lahko imel stike kot je treba.
Stiki pod nadzorom so izredno sredstvo, za prehodne namene. Zagotovljen mora biti namreč prostor, strokovne osebe in časovni termin. Delovni čas na CSD se ve, kakšen je. Potem mora biti nekdo strokoven, ki nadzoruje stik. Interakcijo med udeleženimi in to evalvira (za sodišče). In tudi kako dolgo trajajo stiki pod nadzorom, je omejeno. Potem so skrbniki prepuščeni sodni določbi oz. sami sebi.
In, ja, naša država sili otroke v stik. Staršev pa(č) ne more. Žalostno. Najmanjše in najšibkejše lahko vedno prisilijo. Vedo tudi da tako in takrat tudi posledic ne bo.
Prevelika toleranca je, v Sloveniji, do ljudi ki kršijo zakone, ki so alkoholiki, nasilneži,…s strani sodnikov. Tolerira se jih v strokovnih ustanovah kot je psihiatrija, bolnica, ne pa na policiji ter sodstvu. Nekje pač mora biti red in zakon ali pač ne??
Pri nas pa že gospod nekaj čaka ni prišel na stik, kličem na CSD kaj narediti, ker ne mislim biti za brezveze doma in čakat, ali se bo prikazal ali ne in mi svetovalka odgvori, da moram biti v času stika dosegljiva oz. otrok. A res on si pa lahko zmišljuje. Enkrat me je celo prijavil na policijo a je tožilstvo odstopilo od pregona. In če tožilec meni, da ni omejevanje stikov, ne vem zakaj ima ona za govoriti drugače.
Seveda, tega ne počnem pogosto, se pa zgodi, da imam jaz obveznosti in otrok (šola v naravi, nastop, izlet itd, pouk v soboto itd….), pa še takrat, ko imam kaj ga pravočasno obvestim in ga vprašam ali bi on imel otroka v tem času. Mislim groza. Da bom pa 18 let čakala ali se bo prikazal ali pa ne, odpade.
Fifi, preberi si še mojo temo:
http://med.over.net/forum5/read.php?197,9995959
Jaz te popolnoma razumem, vem, kako je, ko ti otrok joka prej in potem. Nobena mati ne bo silila otroka v to!
S sodišči in CSD-ji je križ, ker zakon ščiti pravico (še tako slabega) očeta do otroka, kaj pa otrok hoče, pa nikogar ne briga.
Midve s hčero tudi bijeva bitke, dan za dnem, odkar se je njen oče – po 10-ih letih zelo nerednih stikov in nikakršnega odnosa z njo – spomnil, da pa hoče biti več s hčero, veliko več kot dotlej. Hči pa se upira, joka, prosi (njega in mene), ampak veš, kaj mi on reče : da sem jaz kriva, da jo jaz moram prisiliti, da gre k njemu. Sem mu povedala, da tega NIKOLI ne bom storila.
Seveda pa on noče videti, da hči noče k njemu zato, ker je tam prepuščena sama sebi. Ravno pred kratkim mi je hči zaupala še eno cvetko (poleg mnogih prej) – ko je pri njemu, gre on pogosto z lap-topom v bližnji lokal za več ur, da tam “lahko dela za službo”, ker doma nima interneta, če je po Tv še kak šport, pa seveda še tega pogleda. Doma pa se itak ne premakne izpred Tv ali računalnika. Da ne omenjam, da pri njemu niti postelje nima in mora spati na napihljivi blazini (že 2 leti).
Resnično ne razumem, zakaj jo hoče imeti pri sebi, če ne zdrži niti 24 ur skupaj z njo. Tega resnično ne razumem. Če bi se vsaj približno ukvarjal z njo, če bi se vsaj približno normalno pogovarjal z njo, potem bi mu skušala pomagati, da bi hči rajši hodila k njemu (ampak potem bi hči verjetno itak rada bila z njim), ampak tako pa res ne morem, kot bi jo v zapor pošiljala. 🙁
Ne dolgo nazaj je hotel, da naj bi bila po novem še med tednom dva dneva pri njemu (sicer večinoma samo med vikendi), pa mu je rekla, da noče, ker ima pač med tednom šolske naloge, učenje, hodi na plesne, on pa živi v drugem kraju (30 km), tako da bi se morala kar dosti voziti vsak dan. In kaj ji je rekel – da je UŽALJEN, ker noče k njemu, 3x ji je to ponovil. Še dobro, da sem bila poleg, ko sta govorila po telefonu, da mi je to vse povedala in da sem ji takoj dala vedeti, da je to čustvena manipulacija z njegove strani in da naj se nikar ne počuti krivo ali odgovorno zanj. Da je on tisti, ki mora njena čustva in želje upoštevati (kar že sama na žalost dobro ve, da jih NIKOLI) in ne obratno.
Počasi ji postaja jasno, kdo in kakšen človek njen oče je. Kadarkoli mu ne ustreže, ji pokaže svojo zelo grdo plat (prej jo je samo meni). Midve se veliko pogovarjava (po več mesecih je končno začela govoriti, kaj vse se dogaja pri njemu in zakaj ji tam ni všeč – je še dosti slabše, kot sem prej mislila 🙁
Jaz ji dajem predvsem vedeti, da je pomembna, da ima pravico do svojih želja in da je dolžnost staršev, da upoštevamo otroka. In da ni z njo nič narobe, ampak z očetom. S tem pridobiva pogum, da mu pove, kaj želi, kaj hoče in predvsem pa, česa noče. Kar je vsaj malo bolj učinkovito kot prej, ko sem to za njo počela jaz. Čeprav on itak trdi, da jo jaz učim, kaj mora reči, da jo šuntam….. Ampak vseeno, ko je ona rekal, da noče k njemu, ji je govoril “samo”, da je užaljen, ampak je dosegla, da ne gre! Ko sem mu pa prej jaz povedala, da (kdaj) noče k njemu, sem pa pol ure rjovenja poslušala in na koncu je ponavadi vseeno morala iti tja.
Jaz mislim, da lahko otrok doseže veliko več kot pa matere same (ki se nam potem očita, da preprečujemo stike, šuntamo otroka….). Otroku je treba predvsem dati pogum, da se postavi zase, jasno in glasno in vedno znova. Me pa ga moramo v tem 100% podpirati. Otrok mora vedeti, da je vreden, da ni predmet, s katerim lahko oče dela karkoli si želi in kadarkoli se spomne.
Ne vem, koliko je tvoj otrok star, je pa gotovo lažje, čim starejši je. Najstniku je pomoje že zelo težko vsiliti stike. Kaj pa bo oče naredil, če bo po enem dnevu najstnik spokal in se usedel na avobus k materi (ali prijatelju ali bilo kam). Ali ga bo zaklenil, udaril? Potem je pa to že fizično nasilje, za kar se ga prijavi na policijo. Pomoje se večini (slabih) očetov ne da resno ukvarjati z uporniškim pubertetnikom, tako da se z nekaj pameti in sodelovanjem otroka in matere da v pubertetniških letih marsikaj doseči. Predvsem je pa potrebna vztrajnost, iznajdljivost, potrpežljivost in mirni živci. Dokler se zadeve ne rešijo, pa je treba otroku nuditi vso skrb in podporo, da ne razvije kakih resnih duševnih travm. Se veliko pogovarjati o njegovih občutkih, željah, ga spodbujati, da je iskren do sebe, da izživi svoja čustva, žalost, jezo, razočaranje…. mu zagotavljati, da je normalen in predvsem da je pomemben in vreden. Mislim, da pri slabih očetih moramo matere otroku zagotoviti še toliko več ljubezni.
Možnost je, da mu napišeš mejl, kjer mu jasno poveš, da naj ti javi kdaj bo prišel na stik. In takrat ga z otroki čakate. Recimo dvajset minut, če ga ni (in ne javi), pač greste po svoje. Ga obvestiš in konec.Tudi vi imate svoje življenje, kot on. Na CSD le prijaviš da ne hodi, na zapisnik. Drugače ti oni ne morejo in ne bodo pomagali. Tako se tudi zaščitiš pred neupravičenim prijavljanjem. Vsekakor pa ga vedno obvesti ko ti/otrok ne moreta izvesti stika. Vse dokumentiraj!!
Ne moreš se obešati na sekundo, da nekdo pride. Na cesti se lahko zgodi zastoj, nesreča,…Nihče ne bo podpiral nekoga, ki bo rigorozen na centimeter in minuto. Tudi policija, ob prijavi ne. Aja: minuto je zamudil in vi delate kraval?? Ah, no gospa…. bodo rekli. Tudi telefon se lahko izprazni, ga pozabi doma,…. Zakonsko tega, kar si napisala, ne bi podprli. Ne rečem, da je prav tako. Samo za vsako malenkost skakat v zrak pa tudi ne.
Če javi, da pride, se pač malo počaka. Če ga ni parkrat, se javi na CSD zapisnik. Ko je dokazov dovolj, se lahko vloži predlog za spremembo stikov.
Jaz sem naredila to: če boš prišel, javi toliko prej. Če tega ni, ga pač ne čakamo doma. In odgovornost za to, da stika ni je na njem! Četudi ima sodno odredbo.