Pozdravljeni,

Z možem sva se ločila in imava sporazum o varstvu otroka.

Ne bom dolgovezila o vseh problemih v komunikaciji, temveč me nekaj konkretno zanima. Po ločitvi sem si dala naresti lep tattoo na hrbtu. Hči, 9 let, zanj ve, in ji je zelo všeč.

Njen oče pa je zdaj (ker njemu zanj seveda nisem povedala, ker je to moja osebna stvar) začel groziti in zahtevati, da si ga moram odstraniti in hčeri obrazložiti, da samopoškodovanje ni način reševanja duševnih problemov?!? Jaz teh problemov sicer nimam, ne glede na vse težave z njim sem celo presenetljivo močna in pozitivna.
Tattoo tudi povezuje na veliko s seksualnim udejstvovanjem (?!?).

Naj bi to moje dekanje škodno vplivalo na vzgojo otroka.

Hvala za vaše mnenje o tem…

Pozdravljeni,

tatoo ni znak duševne bolezni in hkrati ni dokaz da duševne boleni ni. Enako velja za sposobnost vzgajanja otroka. Torej lahko ste dobra mama sa in brez tatoo-ja. Ampak to je zdaj bolj kmečka pamet, ne pa psihiatrija. Mislim tudi, da vaš tatoo, tako kot vaše seksualno življenje ni več njegova briga. Vajina skupna briga je vajin otrok, vse ostalo je nepomembno. Želim vam veliko lepih trenutkov s vašo hčero.

Lep pozdrav,