Pozdravljeni!

Moj sin (3 leta) je bil lani poleti na operaciji žrelnice zaradi ponavljajočih vnetij srednjega ušesa, slabšega sluha in zaostajanja v govoru. Po operaciji smo opazili vidno izboljšanje govora (dejansko je v roku 14 dni začel govoriti cele stavke), vnetij srednjega ušesa ni bilo več. Na kontrolnem pregledu sluga so septembra opravili kontrlni timpanogram in opazili, da se naj sluh sploh ne bi izboljšal oz. da naj bi celo slabo slišal na obe ušesi (prej samo na desno uho). Svetovana nam je bila tubulacija obeh ušes in zaradi tega smo se obrnili še na drugega zdavnika, ki je ugotovil, da ima sin povečane mandlje in da tubulacija ni nujna, saj so dejansko mandlji tisti, ki ovirajo njegov sluh. Predpisal nam je Maxitrol kapljice in Nasonex pršilo, kar bi naj zmanjšalo otečenost sluznice, v primeru da se stanje ne bo izboljšalo, pa je priporočal delno odstrenitev (obrez) mandljev.

Ker sin trenutno nima nobenih posebnih zdravstvenih težav (vnetja ušes, angine…), tudi slabega sluha ne opažamo (ne domači in ne njegove vzgojiteljice – te so bile prav presenečene, ko smo povedali, da bi naj slabo slišal, saj velja za zalo odzivnega otroka) me zanima, ali je katera izmed oeracij nujno in neizogibno potrebna. Z možem bi namreč raje počakala, če obstaja možnost, da bo težave z mandlji še “prerastel”.

Hvala za odgovor!

Lidija