Pozdravljeni,
v Oni sem danes zasledila članek v smislu, da so prijateljice partnerja celo nekaj koristnega za zvezo in da partnerka nanje oz nanjo nikakor ne bi smela biti ljubosumna. S tem se nikakor ne strinjam, ker se partnerska zveza in intima po moje ne gradi samo na seksu, pač pa naj bi bil partner tudi najboljši prijatelj/prijateljica, zato partner ne rabi prijateljic in partnerka ne prijateljev. Tako sem prebrala tudi v enem od vaših odgovorov tu na forumu.

Sama nameravam napisati protestno pismo v Ono, obenem pa prosim tudi vas, da bi se kot sodelavka One tudi vi odzvali na ta po moje zavajujoč in naravnost škodljiv članek.

Hvala.

Seveda se strinjam z vami, vendar pa so stališča strokovnjakov različna. Vsak posameznik posameznik mora imeti možnost, da se sam odloči med različnimi možnostmi in stališči. Ljudje smo pač različni. Nekdo se bo strinjal z mojim in vašim mnenjem, nekateri pa ne.

Alenka B

Živjo

sem prebrala ta članek v Oni.. priznam tudi mene je šokiral. Pa se pogovarjava s kolegico po telefonu, pa ji preberem članek..
Pa se zgrozi in pravi, dej preber kdo ga je napisal in ugani kdo: MOŠKI!!

Prov super pravljico je napisal, in kako veselo so ženske prebirale in zadovoljujoče kimale.. o to je pa čisto res, moj moški bi pa res moral imeti prijateljico, s katero se bo- KO BOVA MIDVA IMELA TEŽAVE pogovoril namesto mene…

haloooo…??? ta k je to napisal pa res mora imet fenomenalno naivno žensko, ampak po vsej verjetnosti jo nima…

sem vprašala moškega-znanca kaj si misli, pa se je samo nagajivo nasmehnil in mi rekel: to bi blo pa res fino… koristno za vezo..r napisal:

z vsem spoštovanjem, s tem odgovorom ste me pa razočarali, prav zares. Da se STRINJATE z njo?? Kako omejeno, da ne rečem…., samo smilijo se mi ženske in moški, ki jih partner tako omejuje in zasužnjuje v njihovih prijateljstvih!! Zrela, čustveno zdrava in seksualno izpolnjena veza ne vidi nobene grožnje v prijatelju partnerka ali prijateljici partnerja. To lahko povem iz lastnih izkušenj. Vsakdo rabi prijatelje/ice! Sem v ljubečem partnerskem odnosu, nisem poročena, poleg dobrega prijatelja – fanta imam še enega zelo dobrega prijatelja, a katerim preživljam prosti čas, kadar se interesi ali hobiji naju s fantom ravno ne pokrivajo. Ni pa seksualne komponente!! To je razlika! Niti ni nekega zadrževanj ali potlačevanja ali kaj jaz vem, sva prijatelja, dve osebi, ki imata skupne interese, se rada vidita, poklepetata, se pohecata, si rešujeta problemčke, itd.
Je pa logično, da je na prvem mestu moje zveza s fantom, z njim preživljam noči, dopust (včasih za kak dan tudi s prijateljem), živim skupaj in načrtujem družino.
Grozno, kar pridigate!!! Taka zavrtost, kar ne morem verjeti.
res, še enkrat, samo SMILI se mi moški, ki ga “r” gotovo omejuje tudi na drugih področjih, posesivna, ljubosumna (ker se sama ne počuti ljubljeno) ženska.

“r”, temelj vsakega dobrega odnosa med moskim in zensko je zaupanje in iskrenost in ce zenska ne zaupa svojemu moskemu in obratno, potem s takim clovekom nima smisla graditi skupno prihodnost…
Ce te motijo prijateljice tvojega partnerja, sta mozna razloga zato le dva:
-da se kot zenska ne cenis dovolj in si posledicno ljubosumna nanje, ali
-da ti tvoj partner s svojim obnasnjem in odnosom do svojih prijateljic namerno povzroca in daje obcutek, da si lahko ljubosmna na njih…

Ce si se nasla v eni od zgoraj navedenih vrstic, bos v prvem primeru morala se ogromno delati na sebi in dojeti, da ljubosumje – utesnjuje in posledicno povzroca pravo notranje trpljenje, oz. v drugem primeru razmisli ali je smiselno ostati skupaj s clovekom, ki ti daje obcutek nezanesljivosti, ter se do tebe obnasa egoisticno in neiskreno.

In se ena zelo pomembna stvar v zivljenju: partnerja lahko zamenjamo in ga nadomestimo z novim, pravi prijatelji (cetudi so nasprotnega spola), pa ostanejo za zmeraj.

…Pa brez zamere in veliko sonca ti zelim,
Tahnee

Življenje je sprememba. In s prijatelji je enako kot s patnerji. Tudi prijateljstva minejo. Iz različnih razlogov. Lahko rečeš, da potem niso bila prava prijateljstva. A ni nujno res. Menjajo se interesi, želje, pogledi… in naenkrat si pač niste več blizu.
Ko enkrat najdeš pravega partnerja, ko se odločiš za družino, si moraš postaviti prioritete.
A mislim, da je tudi Alenka napisala, da so glede tega različna, tudi strokovna, mnenja. In je, flamenka, ni treba prav nič napadat, če je povedala svoje. Je pač različno od tvojega.

Tako razumevanje odnosov pripelje do tega, da ni več odnosa, ampak samo nadzor in kontrola. Iz razmerja dveh se zgradi trdnjava (DRUŽINA) v kateri ni vstopa in tudi ne izstopa, sploh če to pomeni komunikacijo z nasprotnim spolom. Komunikacija z istim spolom je še nekako dopustno, vendar ne najbolj zaželena. To je moja izkušnja in hvala bogu, da sem iz takega odnosa uspel oditi. Odhod pa je bil podprt z vsemi možnimi izsiljevanji in podlostmi in je povzročil veliko trplenja. Predvsem pri otrocih, saj jih je moja nekdanja soproga uporabila kot orodje v razvezi.
Čudi me, da strokovnjaki podpirate taka razmišljanja. Vsaj slovenski. Tuji avtorji imajo kar se tega tiče popolnoma jasno sliko. V zakon vstopata dve samostojni in trdni osebnosti, ki sta si izbrali, da živita skupaj, čeprav enako kakovostno lahko živita tudi sami. To pomeni, da skupno življenje pomeni, da se oba razvijata. In seveda lahko zadržita in gradita prijateljske odnose tudi izven zakonskega okvirja. Ne glede na spol. To je po mojem mnjenju osnova za lepo in dolgo razmerje in tudi pozitivno vključitev v družbo.

DeDe