Bere vse te teme, vprašanja in odgovore… tako so si enaki, pa tako nam je lažje ko nam drugi povedo za odgovor… pa čeprav ga poznamo sami ( v večini primerov).

Ne razumem vsega tega jamranja, obtoževanja, spraševanja ZAKAJ… ja očitno je tako prav, daj naučte se nekaj iz tega in idite dalje… ja, vem težko je, pa kaj….

Ne, ne, nisem srečno zaljubljena, vezana ali kaj podobnega….

In nehajte obsojat!!!!!

Ampak priznajte si, to kar vas najbolj moti, je del vas samih… če pa že ni del tega, si to nekje globoko v sebi želite, pa si ne upate priznati ali udejaniti…

ja, treba bo začeti govoriti, delati na sebi, ne pa biti slep za lastne želje….

a mislite da vas bodo imeli ljudje okoli vas radi, če sami sebe nimate??? Ne, ne…

Imejte se radi, spoštujte se, poslušajte svoje želje in vsako težavo jemljite kot nekaj dobrega… lahko bi bilo še slabše…

ne bom solila pameti… ampak moja mami je zmeraj govorila “nobena juha se ne pije tak vroča kot se skuha” …

uživajte in ljubite…. to je največ kar lahko storite….

lp, maia

maia,

ravno zato pa imamo ta forum, če že vemo odgovor, rabimo potrditev, drug pogled. Tukaj en dobimo samo tisto kar želimo slišati, ampak se zamislimo tudi nad tistim, kar sploh nismo predvidevali.

nekje je potrebno začeti reševati svoje življenje, zakaj ga ne bi začeli s pogovorom na forumu.

pa še kako pomaga.

primož

V pogovoru ne iščemo samo tega, kar naj bi nam povedal sogovornik.
Največkrat se nam skozi dialog razjasnijo stvari, ki so v nas, samo na plan jih je potrebno spraviti v obliki besed.

Tako kot če bereš poezijo, ki ti sede v srce: nekdo je povedal nekaj, kar nam tocno pase na naso duso, razpolozenje. Pa vsak ne more biti pesnik.