Odsotnost partnerja – daljša službena po
Moja ljubezen je daleč vstran. Pogovori večkrat onemogočeni zaradi povezav, stroškov, z MSN se križava zaradi časovne razlike, obveznosti, … edino maili.
Povejte mi kako se spopadate s tako odsotnostjo. Glede na to, da ga še en čas ne bo. Še dobro, da me otroci zamotijo, obveznosti… ali manjka velik del …
Pozdrav vsem.
Svobode imam vedno dovolj. Privoščim si čas zase ko je on tu in ko ga ni. Gre za tisto bližino npr. zvečer ko se objameš, poljubiš, ko rabiš tolažbo in je takoj pri roki. Zdaj pa vse na daljavo, vse z zamikom. Da deliš trenutke sreče z njim. Da sem lahko njemu v podporo. Ne vem… verjetno je tak dan.
Ne vem, če ti bo kaj pomagala, je pa taprava. Včasih se moraš pa tudi malo potožiti in gre lažje naprej. Čimprejšnje snidenje vam želim.
Here I am again in this mean old town
And you’re so far away from me
And where are you when the sun goes down
You’re so far away from me
So far away from me
So far I just can’t see
So far away from me
You’re so far away from me
I’m tired of being in love and being all alone
When you’re so far away from me
I’m tired of making out on the telephone
And you’re so far away from me
So far away from me
So far I just can’t see
So far away from me
You’re so far away from me
I get so tired when I have to explain
When you’re so far away from me
See you been in the sun and I’ve been in the rain
And you’re so far away from me
So far away from me
So far I just can’t see
So far away from me
You’re so far away from me
(Dire Straits – So far away)
Zakaj pa pol mas partnerja ce bi komot brez njega bla?
Ko si enkrat v taki situaciji je hudo,sploh ce sta s partnerjem povezana. jaz sem bla brez njega 7 mesecev,vmes rodila,dima se eno dvoletnico… in je hudo. Nikogar nimas zvecer da bi ga objek,se pogovarjal…
Zdaj je spet sel za en tedn in sn si misla da ne bo tak hudo,pa je,neka praznina ki jo dopolni samo on.
dalecTam,te cisto razumem ampak kakega konkretnega nasveta nimam,ker se tudi sama bojujem s tem.
Ja včasih je fajn bit sam, ampak če je to dooolgo, ti preide v navado! Ko pride tvoj domov, te dobesedno samo moti! To pa po moje res ni fajn, ampak dejansko tako se zgodi in se moraš preklet trudit, da najdeš prvo “nit”, da ohraniš dokaj pristne odnose…
Jaz se moram kar preklemano trudit, da to uspem – na žalost! Dolga odsotnost vsekakor pomeni tudi odtujenost, ki sčasoma narašča.
A ti misliš, da se ima zato partnerja, ker brez njega ne znaš živet? Jaz namreč znam. Če ti ne, to ni več partner, ampak bergla.[/quote]
eni dobesedno zlorabljate to “samostojnost”. imeti partnerja pomeni, da “si z njim”. nekdo, kogar ne vidiš pol leta, ki zamudi prelomnice v življenju, ki so pomembne za oba, hitro lahko postane samo še tujec, ne pa partner. in potem ni čudno, da ženske pišejo o tem, kako jih partner samo še moti, ko končno pride domov. ker jim je postal tujec.
eni pač partnerja dojemate kot box za odkljukanje. status – s partnerjem. nima veze, ali je tu, ali kje 10.000 km daleč, glavno, da ti lahko rečeš, da ga imaš. ko je doma, ti gre večinoma itak samo na živce.
A ti misliš, da se ima zato partnerja, ker brez njega ne znaš živet? Jaz namreč znam. Če ti ne, to ni več partner, ampak bergla.[/quote]
eni dobesedno zlorabljate to “samostojnost”. imeti partnerja pomeni, da “si z njim”. nekdo, kogar ne vidiš pol leta, ki zamudi prelomnice v življenju, ki so pomembne za oba, hitro lahko postane samo še tujec, ne pa partner. in potem ni čudno, da ženske pišejo o tem, kako jih partner samo še moti, ko končno pride domov. ker jim je postal tujec.
eni pač partnerja dojemate kot box za odkljukanje. status – s partnerjem. nima veze, ali je tu, ali kje 10.000 km daleč, glavno, da ti lahko rečeš, da ga imaš. ko je doma, ti gre večinoma itak samo na živce.[/quote]
Tukaj se pa v nečem zelo motiš. Zakaj pa bi bilo glavno to, da jaz rečem, da imam partnerja? Zate torej pomeni, da je tista, ki nima partnerja, nekaj maj pomembna, ali manj vredna? Zakaj naj bi bilo glavno to, da rečem, da imam partnerja? Jaz se s tem nikjer ne hvalim. Če ga imam, ga imam, če ga nimam, ga nimam… Samostojno pa moraš znat živet, z njim ali brez njega. A ne?
A ti misliš, da se ima zato partnerja, ker brez njega ne znaš živet? Jaz namreč znam. Če ti ne, to ni več partner, ampak bergla.[/quote]
eni dobesedno zlorabljate to “samostojnost”. imeti partnerja pomeni, da “si z njim”. nekdo, kogar ne vidiš pol leta, ki zamudi prelomnice v življenju, ki so pomembne za oba, hitro lahko postane samo še tujec, ne pa partner. in potem ni čudno, da ženske pišejo o tem, kako jih partner samo še moti, ko končno pride domov. ker jim je postal tujec.
eni pač partnerja dojemate kot box za odkljukanje. status – s partnerjem. nima veze, ali je tu, ali kje 10.000 km daleč, glavno, da ti lahko rečeš, da ga imaš. ko je doma, ti gre večinoma itak samo na živce.[/quote]
Ne vem, ampak nimaš prav ali pa te jaz ne razumem.
Vsi smo samo ljudje in tudi midva nisva načrtovala tega, da bo pač tako kot je! Na žalost gre človek res s trebuhom za kruhom – sramota za deželo, kjer živimo!!!
Enostavno se to zgodi, pa če hočeš, nočeš. Pa pravijo 1 leto greš, pa potem mine 1 leto, pa še eno in še eno… Ja do kdaj??? Je pa služba, katero se v Sloveniji težko dobi, no ne za tak denar – vse zahteva svoje žrtve, na žalost!
Na žalost je tako, vsaj pri nama, nebi mogla nikoli, ampak nikoli živeti na svojem – da se razumemo – drugje (pri starših, kot nekateri) nimava možnosti živeti, pa sva šla v kredit, ki seveda zahteva tudi ORNK plačo – in zato je pač moj med tednom odsoten, da sploh lahko živimo!!! Ja sramota za državo, res ja, da moraš it v tujino delat, razdret družino, da si lahko kupiš stanovanje, res ja!
No in potem pač to zahteva žrtve, zdaj pa res, kakor to pač kdo prenese – odvisno! Večina postanemo tujci – zdaj pa – a se to da popraviti? Jah kakor kdo!
A ti misliš, da se ima zato partnerja, ker brez njega ne znaš živet? Jaz namreč znam. Če ti ne, to ni več partner, ampak bergla.[/quote]
Ce nebi znala brez njega zivet,me ze zdavnaj nebi blo. Upam pa priznat,za razliko od nekaterih,da ga pogresam in mi manjka ko ga ni ob meni. Zato pa ga mam ne, da si en drugemu nudima podporo in si stojima ob strani. Ce pa mas ga ti zato da lahk reces da ti je brez njega boljse pa je to tvoj problem 😉
eni dobesedno zlorabljate to “samostojnost”. imeti partnerja pomeni, da “si z njim”. nekdo, kogar ne vidiš pol leta, ki zamudi prelomnice v življenju, ki so pomembne za oba, hitro lahko postane samo še tujec, ne pa partner. in potem ni čudno, da ženske pišejo o tem, kako jih partner samo še moti, ko končno pride domov. ker jim je postal tujec.
eni pač partnerja dojemate kot box za odkljukanje. status – s partnerjem. nima veze, ali je tu, ali kje 10.000 km daleč, glavno, da ti lahko rečeš, da ga imaš. ko je doma, ti gre večinoma itak samo na živce.[/quote]
Ne vem, ampak nimaš prav ali pa te jaz ne razumem.
Vsi smo samo ljudje in tudi midva nisva načrtovala tega, da bo pač tako kot je! Na žalost gre človek res s trebuhom za kruhom – sramota za deželo, kjer živimo!!!
Enostavno se to zgodi, pa če hočeš, nočeš. Pa pravijo 1 leto greš, pa potem mine 1 leto, pa še eno in še eno… Ja do kdaj??? Je pa služba, katero se v Sloveniji težko dobi, no ne za tak denar – vse zahteva svoje žrtve, na žalost!
Na žalost je tako, vsaj pri nama, nebi mogla nikoli, ampak nikoli živeti na svojem – da se razumemo – drugje (pri starših, kot nekateri) nimava možnosti živeti, pa sva šla v kredit, ki seveda zahteva tudi ORNK plačo – in zato je pač moj med tednom odsoten, da sploh lahko živimo!!! Ja sramota za državo, res ja, da moraš it v tujino delat, razdret družino, da si lahko kupiš stanovanje, res ja!
No in potem pač to zahteva žrtve, zdaj pa res, kakor to pač kdo prenese – odvisno! Večina postanemo tujci – zdaj pa – a se to da popraviti? Jah kakor kdo![/quote]
odgovarjala sem tillyki, ki zamenjuje dva termina – navezanost in čustvena bližina s partnerjem in odvisnost od partnerja. tillyka je tudi mnenja, da bi komot preživela daljši čas brez vsakega problema. pri takem odnosu se mi zdi, da je po njenem partner pa res nekaj tako nepomembnega, brez česa lahko z lahkoto živiš.
se pa strinjam, če je nuja, mora tudi to biti.
Jah te čisto razumem. Moj dela zunaj, trenutno teče osmi mesec. Vmes sva bila skupaj 2x po 10 dni. V teh 10ih dneh pa sploh ne prideš na normalne tire :(((
Manjkajo pogovori, reševanje situacije, topla roka zvečer, smeh…. vse kar pač počne običajen par. Ker je moj dobil pogodbo za nedoločen čas, sva se odločila da med počitnicami z otrokom pridem za njim. Nova država, nova hiša, nova šola, nov začetek. Po moje, če se ne bi odločila za ta korak, bi sčasoma izgubila kontakt in verjetno šla narazen. Človek se odtuji, če ne neguje zveze 🙁