Ne vem če sploh rabim nasvet, saj menim, da že vse vem.
Bolj rabim nekomu povedati, pa čeprav le virtualno.

Ljubezen se je začela noro in nepričakovano. Svet je bil samo najin. V pogovorih o prihodnosti sva si snovala družino, razumevanje, spoštovanje …
Z leti nisva znala oz. zmogla zapeljati začetnega zanosa in v pravo smer. Skupaj stopiti naprej.
Razhajanja in vnovična snidenja so si sledila, kot po tekočem traku. Z svojimi dejanji sva se vedno znova prizadela, ponižala, se en drugemu pokazala v najslabši možni luči.
Vse kar nama je ostajalo je bila nora spolna privlačnost.
Oba sva se zavedala, to ne pelje več nikamor. Izhoda nisva našla. Odtujena drug od drugega sva našla srečo le še med rjuhami.

Mene je to beganje psihično popolnoma zlomilo. Nisem več najmlajša, še vedno brez družine, brez otrok. Vso energijo, vse svoje misli sem vlagala v to razmerje. In ves ta čas nisem storila nič za sebe, za svoj napredek. Vegetirala sem kot rastlina, ki čaka vodo iz napačnega izvira.

Tokrat sem se odločila da je ta razhod zadnji. Da prekinem za vedno.

Kakšni zanimivi občutki me prevevajo ob tem. Mislim imam usmerjene naprej, ne pustim se begati zunanjim vplivom, trdno držim ščit v rokah …. pa vendar se počutim kot abstinent, ki mu primanjkuje droge. Šusa v žilo, ki ti v trenutku preplavi telo in te odpelje na drugo stran.
Ob vsakem ponovnem snidenju sem čutila napetost, tesnobo, toda ko sem se stisnila k njemu je to vse popustilo. Kot drogeraš, ki dobi svoj fiks. In spet popusti in spet si želiš biti zadet, biti high, pa čeprav točno veš, da je to pot do konca tebe, kot človeka.
Razmišljam koliko časa bo trajalo to obdobje. Koliko časa se bom borila v sebi, da ti občutki preminejo. Ne želim si biti odvisnik. Nočem da me lastna čustvena nestabilnost potegne na dno.

Te dni mi je res težko. Mislim, da je tudi njemu.
Zaupam vase, da bom zmogla. Da bom zopet lahko sama odločala o najboljšem zase, da se spet odprem svetu, ki me obkroža in ga zadiham z polnimi pljuči.

Hvala, ker ste me prebrali. 🙂

Spoštovani,

seveda ne potrebujete nasveta, se strinjam. Nasveti so izgubljanje energije in časa za tistega, ki jih išče, in tistega, ki jih daje – razen če dajalec iščočemu z nasvetom ne potrdi nečesa, kar je bil ta že tako ali tako pripravljen sprejeti.

In verjamem, da ste v vsem času, odkar se skušate izmotati iz mrež te zveze, nasvetov dobili več kot dovolj. Morda neposredno, gotovo pa posredno. Ne vem pa, koliko ste dobili sočutja ob žalosti, ki vas preplavlja, čeprav skrita očem. Žalosti, da vam moški, ki si ga želite, ne more, ali noče, ali ne sme pripadati. Žalosti, da se počutite popolnoma sami. Da ne vidite nikjer človeka, s katerim bi drug drugemu lahko pripadala. Da si ne morete ustvariti družine. Da ste ujeti v ponižujoči krog prisilno ponavljajočega se vračanja k viru največje privlačnosti, ki pa je obenem vir ponižanja, da o drugem trpljenju sploh ne govorimo.

Ali ste bili deležni sočutja? Vas je kdo razumel? Vztrajal z vami, verjel, da se boste iztrgali iz te goste pajčevine? Vam povedal, da niste edini, da je takšnih bojev nešteto, tudi če so skriti za fasadami »srečnih družin«?

Če imate srečo, da imate ob sebi kakega takšnega človeka, pa če je sorodnik, prijatelj, kdorkoli – super. Če ne, boste mogoče začutili potrebo, da poiščete podporo. Ko boste podporo poiskali, boste naredili najpomembnejši začetni korak: priznali, da se bojite, da vam bo spodrsnilo. V resnici so vsi ti začarani krogi samo plod naših misli, ki kot zapuščeni otroci trkajo na vrata in zahtevajo našo pozornost. Če znamo biti moder starš, jih umiriti in poslati spat, blagor nam. Če nismo, nas mora tega nekdo naučiti …

Ali pa pretečemo še en krog, preden se nehamo slepiti, da bomo zmogli sami.

Sicer pa nam tega, da bi morali vse sami (spomin na to, da ste morali vse trpljenje predelati sami, vam verjetno seže kar daleč nazaj), ni več treba. Vsak si zasluži, da ga sliši dobronamerno uho in mu podrži ogledalo. V dvoje, v skupini, kakorkoli.

Želim vam, da bi zmogli povedati svojo stisko komu, ki je vreden vašega zaupanja. Da ste pisali na to mesto, je dober začetek.