In še en resnični primer:
Bil je njen prvi fant, toda, ker je bila še rosno mlada, ni upala vzeti v roke toliko prihodnosti naenkrat in staviti kot pri ruski ruleti. Z 18.leti ga je po dveh letih zapustila(on je bil takrat že pravi dedec, star 27.let). Ni upala, pomišljala je, kako naj ve, da je pravi, če še sploh ni videla dlje kot praga domače hiše. In če je pomišljala…ne, potem ni pravi. Bil pa ji je pri srcu. Rada ga je imela. RADA! Ljubila ga verjetno ni, tega sama še danes ne ve.
Potem se je po nekaj letih poročila, rodila otroka, zakon je šel v franže…pridobila si je status ločenke. On je bil še vedno poročen s tisto, ki jo je nabasal tik za njo. In ta gospa Njegova je zelenela od ljubosumnosti nanjo, za kar je bil kriv izključno on, ker je tej svoji ženki celo v obraz dahnil:”nobene ne bom tako ljubil, kot ljubim njo”. Precej nepraktična izjava. Ženinih vzgibov, zakaj se je poročila, se kar nekaj let mučila, da je zanosila in še takšnih dogajanj, pa ne bom na tem mestu analizirala.
Tako sta se nekega dne srečala. Ne, srečala sta se že prej, toda tokrat sta se ustavila, izmenjala nekaj besed. Padlo je povabilo na kavo. Ok, na kavo, si je mislila ona. IN tisti večer pač šla z njim na pijačo. Po kakšni urici sta šla vsaksebi z informacijamo kako zdaj kdo od njiju živi. Nič drugega. Brez grešnih misli – vsaj ne z njene strani. In čez kak mesec spet kavica…potem pa še ena. In takrat jo je šokiral z izjavo, da je njegov zakon v razsulu(kar je vedela že leta, ne da bi ji on to posebej razlagal, pa ne bomo zaradi dolgoveznostin zdaj o tem zakaj) in da bi kar popakiral kufre in prišel živet k njej. HALO?????? Zajela je sapo, pozabila na dihanje in premlevala ali je hudiča kaj takega rekla na teh treh pijačah. In potem jo je prešinilo, da si morda nabira igralski talent. Pa dajmo preverit! Poleg tega, je tako kot je povedala, tudi dejansko mislila. Rekla je: “Hja, najprej pojdi domov, ugotovi, ali boš reševal zakon. Če ga boš, se temu posveti 100% in ne zapravljaj časa na pijačah. V nasprotnem primeru, pa se odseli, se loči, pojdi k mami, ki je trenutno sama, ali pa v hišo, ki je skoraj gotova, skratka ne leži več v ženini postelji IN ŠELE NATO, se lahko dobivava, greva na zmenke in podobno. Potem, bova videla akako in kaj in takrat bom lažje rekla, ali lahko prideš živet k meni. No,….vem pa ne, kdaj bo tudi meni prišel naproti kakšen prijeten samski moški, tako da tale predlog pač verjetno ne velja 10 let.” Pogledal jo je, kot bi bila prikazen.
In kakšen je konec? On je še danes poročen, ona pa si je našla res nekoga, ki je bil samski….

Komentar po mojem ni potreben.

Bravo tale ljubica.
Tudi druge ljubice, pošljite raje takšne razgrete moške nazaj k ženi v posteljo. (da ne bo pomote, nisem poročena)
Ženska solidarnost.

Pa dajmo še en resničen primer:
Bila sta par v najstniških letih. Ona preveč resna, on tedaj nepripravljen na resno zvezo. Imel jo je rad ampak je hotela preveč prekmalu. In sta se razšla ( on je pustil njo).
Njej pa je ostal spomin na prvo ljubezen, katero po kasnejšem pričevanju ni nikoli prebolela.
In je šlo življenje naprej…….
On po kakšnem letu spozna drugo, se imata rada, vse je lepo in po dveh letih se odločita da se poročita. Rodi se jima čudovit otrok.Življenje teče naprej. Ona ve za to njegovo prvo ljubezen, ve pa tudi, da z njegove strani ni obžalovanj za preteklostjo. Imata se rada in to je to.
Potem pa iznenada 12 let kasneje on to prvo ljubezen sreča. Steče pogovor in povabilo na kavo z njegove strani. Brez kakršnih koli pregrešnih misli. In pade prva kava, in kakšen mesec kasneje druga. Na tretji kavi pa začne ona ( ki je tudi poročena in ima otroka) z teorijo, da ga ni nikoli pozabila in da si noro želi z njim v posteljo. On presenečen in šokiran ne ve kaj početi s tem. Pove ji, da nima namena z njo začeti karkoli in o vsem seznani tudi ženo.
In potem se začne. Razni sms-i , klici…..ona pripravljena pustiti vse za sabo in začeti z njim. Sploh ne pomisli na njegov zakon in otroka. To se njej fučka, samo da se bo ona imela lepo. Misli, da bo on kar tako zbrisal vsa pretekla leta….
In to se pelje do takrat ko vse odkrije njen mož in ji zagrozi da bo pakirala kufre. Potem pa tudi ona stopi na realna tla in začne razmišljati (kar prej kura zmešana sploh ni) in se vse skupaj konča.
Po treh kavah je bila pripravljena na kocko postaviti svoj zakon, pravzaprav bila pripravljena zbrisati vso preteklost z svojim možem!!
Sedaj je on še srečno poročen, ona baje tudi(verjetno z grenkim priokusom)……in pokvarjen je ves spomin prve ljubezni…..
Tako da, ženske niso nič boljše od moških….se mi zdi, da ko enkrat padejo v to, so celo slabše. Delajo več napak in veliko več neoprostljivih stvari.

Mislim, da se tlele pogovarjava malo en mimo drugega. Pozorno sem prebrala (še enkrat) vse kar si napisal in ne morem rečt, da se ne strinjam s tabo. Ampak če se vrnemo na vprašanje dečve, ki jo zanima kdaj se moški loči oz. odloči za ljubico, je stvar popolnoma jasna. Še vedno stojim za prepričanjem, da v tistih primerih, ko ima vsega dosti njegova žena. Z zelo zelo redkimi izjemami, ko se vmeša kaka nadnaravna kozmična sila, he he he. Obstajajo pa tudi primeri, ko žena nima nikoli vsega dosti 🙂 in mislim, da tega nisem pozabila omenit. Torej sem govorila o tistem (verjamem da majhnem) segmentu žensk, ki z lahkoto formalno odpikajo tistega, ki jih je neformalno odpikal že prej. Boljše grozen konec, kot groza brez konca (tega si nisem izmislila jaz, ne vem pa kdo je avtor, da bi ga citirala).

Cincanje je v tem primeru veliko bolj lastnost moških kot žensk. Ali pa razmišljanje s trezno glavo, kakor hočeš 🙂 Kajti ženska, ki ima ljubimca, se bo veliko hitreje (nepremišljeno, brezglavo ali kot se temu reče, “s srcem”) odločila za novo ljubezen. In ko se enkrat odloči, ni povratka. Ne vem za noben primer, da bi kot polit cucek poskušala priti nazaj v razsulo, če ji v novem razmerju ne bi štimalo. Vsekakor jih je zanemarljivo malo v primerjavi z moškimi. Zakaj to počnejo moški pa se mi ne zdi neka velika misterija, he he he.

Pri tem seveda ni za metati vseh moških in žensk v isti koš, čeprav so npr zgodbe mojih znank komično podobne do takih detajlov, da bi si človek mislil, da smo bile vse poročene s klonom enega in istega osebka. Jaz osebno lažje sprejemem razlago, da gre za nekakšen arhetipski vzorec obnašanja, kot pa da je kloniranje že tako ustaljen postopek pridobivanja moških, da je enakega škarta že za zvrhan koš smeti, he he he he he.

Zanimivo se mi zdi še nekaj. Moj bivši soprog mi je velikokrat razlagal, da so vsi moški isti. Torej gre za moški in ne ženski argument, kar je zelo zelo pomembno!!!! Razlagal je, da so vsi taki kot on, razlika je edino v tem, da vsi niso tako odkritosrčni s svojimi ženskami, da bi tako iskreno živeli v skladu s svojo naravo kot on. Ne bi se spuščala v detajle o potrebah njegove narave, me je pa uspel tako dobro preparirat, da sem se že odločila, da bom ostala kar sama. Še dobro, da me je rešila moja ženska brezglavost, neumna zaupljivost in zaletavost. Samo temu se lahko zahvalim, da sem ponovno poročena. Z zame ta pravim. Živeli ta pravi moški!

Draga misty !

Si že slišala za pregovor, ki pravi, da je največ, kar lahko moški da svojim otrokom, to, da ljubi njihovo mater ? Morda je res malce preprost, vendar je nedvomno zelo resničen. Kako lahko trdiš, da se moški ne loči zaradi otrok ? To je najbolj beden izgovor za lastno nemoč, šibkost in….prav gotovo tudi za svoj strah pred novo zvezo, ki se slje ko prej prav tako lahko konča z novo, globoko, predano in noro ljubeznijo……… Saj zakon ali zveza in družina nista samo bivanje v istem stanovanju in hranjenje za isto mizo.Zame je to iskren odnos med dvema ljubečima se osebama, ki svojo medsebojno ljubezen pripadnost in bližino prenašata na svoje otroke. Ljubezen niso zgolj metuljčki v trebuhu ob redkih srečanjih, ko ni nobenih skupnih skrbi, nobenih nalog, nobenih preizkušenj. Zelo lahkko je biti noro zaljubljen nekaj let, sploh če so videvanja redka in si na njih pripravljen. Takrat se zdi, da je svet roza-rdeče obarvan in magičen. Ko smo zaljubljeni smo lepši, boljši, privlačnejši….Umetnost pa je to zaljubljenost kljub rutinskemu in trdemu vsakdanjiku in skrbeh ohraniti in celo nadgrajevati. Nekaj najlepšega je imeti ob sebi osebo s katero lahko deliš tudi temne plati življenja in skrbi, ki jih prinaša. Šele, ko vse to znaš deliti z nekom in to tudi živiš, lahko rečeš, da je to to. Da je ta oseba tista prava. In to je zame LJUBEZEN.
Če si tako prepričana, da bi bil ob tebi, če ne bi bilo otrok, je prav, da nekaj storiš zato, da bo. Saj s tem, da ostaja ob materi svojih otrok zgolj zato, da bodo formalno družina, otrokom ne daje prav dobre popotnice za življenje. Kaj pa se lahko naučijo iz zakona svojih staršev, ki živita skupaj samo zaradi njih, skrivaj pa eden od njiju hrepeni po drugi osebi. Bodi prepričana, da so otroci kot gobe in vse čutijo. Kako pa bodo odrasli v srečne in sončne osebe, če bodo odraščali ob materi, ki jo oče niti toliko ne spoštuje kot človeka, da bi ji povedal, da ljubi drugo žensko ? V svoji zgodbi si povsem pozabila omeniti ženo tvojega ljubčka. Ali si ne zasluži toliko človeškega dostojanstva, da bi ji mož odkrito povedal kaj čuti in kako je, če to že sama ne čuti, oziroma noče spregledati ? Že zavoljo njune nekdanje ljubezni, ki sta jo prav gotovo čutila drug do drugega. Ali nima tudi ona pravice odločiti se ali si zase in svoje otroke želi takšnega življenja ? Morda je med vama resnično globoka ljubezen, zato je vajina naloga, da ljubezen in možnost zanjo dasta tudi drugim neposredno udeleženim v tej zgodbi. To, da ostajata vsak s svojim partnerjem, ki jih ne ljubita in skrivaj hrepenita drug po drugem je vsekakor najslabša možnost za vse. Tudi za otroke!

Lepo se imej in bodi srečna !

Krena

Ženske/Moški?! Kdo je boljši, kdo je slabši? Neskončna vprašanja in tekma na lestvici oboževanih in priljublenih…

Osebno menim, da smo vsi postavljeni pred takšne in podobne odločitve. Tudi tisti, ki imamo ta hip še “srečen” zakon. (S srečen, hočem reči, da je to odnos dveh ljudi, ki podpirata in vzpodbujata drug drugega, ne pa zatirata in ponužujeta-kar večinokrat srečujem pri svojem delu.) Torej, če smo odprti in pošteni do sebe, bomo priznali, da imamo, vseh vrst misli in idej kaj, kako in s kom bi nekaj počeli. Gre se samo zato, da nekateri ne zdržijo in morajo varati, skrivati, … drugi se pa vprašajo zakaj se jim to dogaja, od kje to večno nezadovoljstvo? In pričnejo raziskovati sebe, ko pa enkrat prideš do sebe si zmagal. Ker se slej ko prej srečaš s svojim lastnim Hrepenenjem. In to hrepenenje je tisto, kar nas vleče drugam. To hrepenenje je tisto, kar smo davno izgubili ali pozabili s pomočjo celotnega sistema, ki nas vzgaja po principu občutkov krivde.
Ko zaslutimo to hrepenenje, naš partner ni več ovira, je samo še radost, ki nas spremlja skozi življenje. Potem je misel na ljubico ali ljubimca samo še breme, izguba časa, energije. Zakon je lahko nekaj krasnega, čudovitega, ko partnerja spoznata, da sta drug z drugim zato, da si pomagata skozi osebne bitke, ne pa da jih izkoriščata za prelaganje odgovornosti po sistemu “ti si kriva, ker si…”
Samo odločite se da boste začeli pri sebi, in svet okrog vas se bo začel božansko spreminjati!

Pozdrav…

Rada bi napisala nekaj na to temo. Mogoče bo moja izkušnja kateri kaj pomagala ali pa tudi ne.

Eno leto sem bila v vlogi ljubice. Bil je poročen, imel je dva majhna otroka, katera je kljub mojemu nestrinjanju zapustil. Najprej moram napisati, da je občutek, da si ljubica, vse prej kot prijeten. Tebe ima samo za zabavo, za popestritev,.. Na nedeljska kosila še vedno hodi z ženo in družino, prav tako na vsa praznovanja, obletnice, praznike preživljajo skupaj, ob njej zaspi vsak večer, ob njej se zbudi vsako jutro,..
Ni prijeten občutek. Sama nisem hotele tega, jaz sem vse bolj jemala za zabavo. Vsaj od začetka. Nisem mislila, da bo kdaj kaj iz tega. Že po nekaj mescih najinega poznanstva je začel govoriti, da se bo ločil. Roko na srce, nisem bila za to. A kaj ,ko se srcu ne da ukazovati! Imela sem ga raje, kot sem bila pripravljena priznati.
In zgodilo se je. Zapusti je ženo in dva majhna otroka. Kupil je stanovanje za naju, počasi sva si začela graditi najino gnezdo. Vse je lepo, vse je krasno, a v meni so dvomi.
Ne vem, če mu bom kdaj verjela, nisem ljibosumbna, a ne zaupam mu popolnoma. Tudi otroka nimam želje imeti, ker se bojim, da bo meni storil isto. poročiti se nočem, ker se spet bojim, da bo meni storil isto, ker se preveč zavedam, dejstva, da če je to storil enkrat, kje ne piše, da ne bo še enkrat. Čeprav sem skoraj 14 let mlajša od njega, ne verjamem da bo ostal zvest.

Rada bi povedala, da tudi, če ljubici uspe doseči, da mož zapusti družino, se potem stvari še veliko bolj zapletejo. Ja, po eni strani se počuti zmagovalko, ker je dokazala, da je boljša, a kaj sledi se v tistem trenutku nobena ne zaveda. Vsak klic, ki ga dobi, se sprašujem čigav je, vsak SMS se mi zdi sumljiv, vsaka službena pot,…
Drage moje, rada bi vam povedla, da tudi ta položaj ni zavidljiv. Zato polagam vsem, ki ste v takšni situaciji, pošteno premislite, da vam potem ne bo žal. Ko enkrat zapusti družino, v večini primerov ni poti nazaj.
Tiste, ki ste v takšnem položaju se najprej vprašajte, ali mu boste lahko popolnoma zaupale, čeprav se boste zavedale, da je to že enkrat naredil in, če je bil sposoben že enkrat razdreti in zapustiti družino, je to sposoben po vsej verjetnosti narediti še enkrat.

Ja, če zdaj pogledam nazaj, bi stvari spremenila. A jaz jih ne morem več, ker je ena družina že razdrta, lahko pa to storite VE in pravočasno preprečite zlom vaših živcev in vse dvome, ki jih takšna veza prinese s seboj.

pa lep pozdrav

Kjer se prepirata dva,tretji dobiček ima.Bil je fejst,poročen,rekel je da se ločuje in bila sva skupaj kako leto nakar je res pustil družino in sva šla živet skupaj.Seveda mi je rekel da se ne razumeta….Potem sem spoznala še njo in čisto druga zgodba,ona uboga reva za vse sama,pa če ne bi bilo mene bi bila še danes skupaj…Dve leti sem se sekirala kaj sem storila,potem sem videla da me to premišljevanje zastruplja in ne pelje nikamor.Prišla sem do zaključka,da nihče ne zapusti družine če je doma vse uredu,in še to,nihče ne vara če je vse v redu.Žalostno je pa to,dako vidš da ne gra,raje pusti osebo,ne vpletaj še zraven nedolžnih ljudi.Tako so vsi prizadeti.Veliko ljubezni vsem in iskrenih odnosov