odgovornost
Spoštovani!
Zadnje čase opažam ali si samo domišljam (?), v službi imam dokaj odgovorno funkcijo, vse svoje dolžnosti in obljube vestno izpolnim do konca po svojih najboljših močeh. Kar se tiče zasebnega življenja, pa je obupno. Zelo neodločna sem do vsake stvari, nekako ne morem prevzeti odgovornosti, da bi imela otroke, da bi imela psa, da bi si kupila nov avto, skratka, polomija sem v osebnem življenju. V službi imam hud tempo, številne obveznosti, ko pridem domov, pa se včasih sploh ne vem, kam bi se dala. Ne znam živeti, imam partnerja, a ta se brani skupnega življenja, ker sem po njegovem neodgovorna, jaz pa tudi ne bom ničesar naredila brez njegovega privoljenja, saj bi ga prizadela oziroma ne bi bilo pošteno do naju obeh. Stara sem 30 let. Prosim, ali bom sploh znala biti odgovorna? Kolikor vem, prej v otroštvu nisem bila taka, bila sem zelo samostojna in samoiniciativna za vse.
Hvala
Spoštovana Lara,
o vaših sposobnostih ne gre dvomiti, saj vam sicer ne bi zaupali odgovornega dela.Najvejetneje ste človek, ki želi vsako odločitev ne le dodobra pretuhtati ampak še objektivno preveriti in za to potrebujete potrditev drugih.Ljudje s temi značilnostmi potrebujejo v povprečju le več časa tudi za relativno enostavne podvige, kaj šele za tako pomembno odločitev, kot je družina.O tem si je vsekakor treba priti na jasno s tem ali pa naslednjim partnerjem, če ta skupno življenje kategorično odklanja.Če bo želja dovolj velika, boste pač našli takšnega ,ki se bo strinjal. Med drugim, v družini imata obveznosti oba partnerja oz starša, izgovarjanje, da drugi ni odgovoren, običajno le prikriva lastno nepripravljenost prevzeti svoj delež obveznosti.Psa si ne kupujte preden, nimate zagotovljene pomoči pri njegovi oskrbi, za psa namreč lahko kvalitetno skrbi le družina.