Oci – zrcalo duse.
Ja , Hubert , hvala !
Kako si vedel , da imam najbolj lepo zelene , ce so vlazne od solz ? No , ce so to solze srece , je vse o.k., drugace se pa lahko samo tolazim , da so vsaj oci lepe, ce je ze vse drugo zalostno ;))
Skoraj sem prepricana , da so tvoje toplo rjave , saj ves, vsak si po svoje naslika podobo sogovornika !
Pa na sencih malce sivi lasje !!!!
Pa dobro bodi !
A.
Dan Štrumpi! Sorry, ker se vmešavam…nimam slabih namenov. A si mogeoče mislil forum “Mladi o…” ? Pa ne zameri, ker sem malo firbčna. By the way…sta mogoče šla z Janijem včeraj na pivo? No, mogoče sem pa res preveč firbčna…ti ni treba povedati veš…
PS: Janija pa ful pogrešam tu gori…mi bo dolgčas brez njegovih sporočil in očarljivih odgovorov…
Lep dan še naprej!
Angel
Dan Sašo in vsi ostali! Ah, kaj bi tisto o pogrešanju…pogrešam Janija, pa njegove očarljive odgovore…pa vse tiste sončke…ki jih pošilja na hudomušen način…
Strinjam se s teboj Sašo…prekrasen dan je danes…pa tako lepo je tole življenje, mar ne?
Se opravičujem, ker sem se vmešala…ni bilo slabo namerno, res ne.
Lep sončen dan še naprej vsem skupaj!
Angel
Hubert, pozdralvjen, ha, ha!! To o očka, a ni to dobra zadeva? Na prejšnjo temo niti skačem ne več, ni časa. Sem že dejala, da grem “dol”, no, pa spet visim “tu gor”, vas prebiram in očke – te očke mi ne dajo miru. Ves čas sem čakala, da se oglasiš in poveš, kakšne očke imaš – in zdaj – hvala ti. Niti vprašati mi ni bilo treba. A naj še jaz povem, kakšne imam? Ne vem, čisto zares ne vem! Eni pravijo, da so rjave, drugi, da so zeleno rjave, zdaj bom vzela ogledal in si jih pogledala – no zdaj ko sem zelo dobre volje (zaradi vas, forumocev!), so bolj na zeleno, imajo pa ene rjave pikice. Bo v reud? Bo, saj druače skoraj biti ne more. Ne vem, kdo je omenil, da pogreša Janija. Jaz tudi, in to zelo! Jani, javai se, pošlj nam kaj v razmislek. Hubert, a ti “padaš” kaj na oči? Veš, temnolaske (in rdečelaske – kajne Andrejka) ponavadi imajo zelene oči. Samo ponavadi. Jaz pa sprva barve ne opazim – ko se človeku zazrem v oči, ponavadi sogovorniku vedno zrem v oči in zdaj, ko vem, kakšne so tvoje zrem vanje in se s teboj pogovarjam. In oči so tiste, ki mi nehote povedo, kdaj moram neprimerno debato končati, kdaj nekaj ni čisto v redu. In oči so tudi tiste, ki te popeljejo na sprehod po poti domišljije. Te ti namreč povedo, kdaj se lahko sprehodiš in kdaj ne! Je tudi že povedala ena od naših sogovornic! Ali naprej – ali nazaj. Zatorej, Hubert, pazi na svoje očke! Pazi, fant, kaj govoriš z očmi! Ja, tiste, malce motne, tako, čisto na rahlo priprte (kot je to delala Blondinka), tiste pa znajo biti brez posebne barve res pravi strup! Oh, očke, očke …..
Marija