Oci – zrcalo duse.
Veš, da se prav bojim, da boste punce iz teme “hujšanja”, jezne name, pa vseeno.
Bil je 19.9, pa še 9 obletnica poroke.
Bilo je v Seči pri Portorožu, v gostilni Ribič (ja, kar malo reklame si zaslužijo)
ribja predjed, ribja juha, brancinček s krompirjem v omaki, pečen v pečici, zraven pa veliko, veliko domače malvazije…….
Za ljubitelje morske hrane, obvezno “branje”.
Nočna, se pravi, jutranja podoba, :(((((((((((((((
……lasje se vsi nekako uspejo stlačiti od strani na vrh glave, oblikovani v posebne grebene, ploščadi in balvane, oči, ki ne vidijo, usta, ki ne govorijo, in procesor v glavi, ki misli le eno: KRIVICA; KRIVICA……pa ni važno, katera ura je…
Sem definitivno, absolutno, do konca in naprej večerni človek.
Joj, Sašo,
nič ne bomo jezne. Na tak dan ti je pa ja vse oproščeno.Upam, da jih bosta vsaj še 7x ali 8x toliko doživela.(al je premal) .Čestitam, da vztrajata.Pa saj pri taki osebi kot si ti res ni problem vztrajat.
Po hrani se mi pa kar sline cedijo.Mnjam, mnjam. Bom kar eno jabolko hitro pojedla.
LP,Kaja
Delim tvoje mnenje Linda, tudi pri nas je tako.
Tudi oba “dedka”, sta tako na “on”, da se jima samo čudimo.
Moj oče se ni 20 let toliko ukvarjal z mano, kot se v enem dnevu z vnučkoma.
Bojim pa se res, da mi ne bomo mogli bit taki “dedki”
Ma, bomo pa kaj drugega.
Jaz bom skupaj z vnučki hodil na rallyje, pa “rejvat”, pa še na “after” zjutraj, pa preko neta bomo vdirali v elektronsko redovalnico, pa skrivali tanizke ocene pred “tastarimi”….
Dan Andrejka in vsi ostali! Saj ni to kakšna fora…? Upam. Se mi ni nikoli zdela tako zelo pomembna barva oči, kot se mi zdi bolj pomembno, kaj človek lahko zazre v njih…globino duše, človeško dobroto, žalost, obup, strah, presenečenje, razočaranje, srečo…ljubezen…očarljivo pri očeh je njihova globina…o, ta pa seže do srca…ta človeka začara in očara, omami ali pa…v nekaterih očeh nisem nikoli videla “leska”…kot tudi ne sreče, pa dobrote…To sem ti želela napisati. Moje oči pa so temno rjave, čokoladne barve…kaj pa izražajo, ne vem na pamet…bi si morale pogledati v oči.
Lep dan in veliko lepega vsem!
Angel
Pozdravljena Andnrejka
Zele oči uff, pa ne morejo take oči izgledati žalostno. Ob posebnih pogojih (določenih) se po moje svetijo žarijo postanejo večje in spregovorijo. Tema ki si jo odprla je tenkočutna. To so te fine stvari plavajo med nami.
Prav zanimivo mi je bilo leta nazaj opazovati dekleta v arabskem svetu (zi njihovih oblačil gledajo samo oči). Lahko si zaznal radovednost, vprašanje kdo si ti od kje prihajaš. Hči me je zadnjič vprašala a si hud, tako čudno gledaš (bil sem samo zamišljen). Oči vabijo (pridi spoznaj me) ali pa te zavrnejo (kako si drzneš).
Ma vidim, da sem že zaplavl v filozofiranje, ampak bilo bi dobro če bi na forumu lahko še videli naše oči. Nova pošta razširijo se ti zenice, vidiš zraven še pravo ime zatrepetajo dolge trepalnice.
Zadnjič sem gledal nek film (ne vem več naslova), kjer nekdo postavi vprašanje kako to, da se lahko oči solzijo. Solzenje povzročajo občutki, veselje, žalost, vse to se dogaja v duši. Duša sproži tekočino v očesu, to je približno tako kot če bi žejen pogledal pipo in pipa bi se sama odprla in mi dala vodo. Mogoče ni ravno posrečena primerjava, ampak druga mi sedaj ne pride na pamet.
Lep pozdrav in s smehom ovlažene oči ti želi
Hubert
Ja Marija , se tudi meni zdi , da babice niso vec , kar so bile !
Tocno , mislim , da bova kar podobni babici , le s to razliko , da je moja kemija rdeca (vec ko je sivih , bolj je oranzna) , ja hodila bom k tae-boju (prijateljica je kar lepo shujsala ) , vsec mi je usnje (jakne , hlace , kolikor uspem resiti pred hcerjo) moz ima sodelavca (mladega , 22 ,z dolgim blond copom in polnimi prsti prstanov – novodobni hipi , taki so mi bili zmeraj vsec ) z tezkim motorjem , ki me kar naprej vabi na furo :))))) se se nisem odlocila , ker ne vem , no , nisem se cisto v orbiti…
No, res nosim ocala , vendar se vedno pogosteje odlocam za lece 😉 marmelade definitivno ne znam kuhati , ceprav me je mama nekaj ucila , znam pa se strikati , vendar imam s tem rahle probleme (razumes , zvecer , ko je cas , ko grejo otroci spat , pa se usedem v ovinek od zofe , na tv film , ki bi ga rada videla , pa kaj , ko ne vem a bi imela ocala gor – za tv – ali dol – za gledanje od blizu :(((
Ampak , Bog daj zdravja in strank , ki placujejo mojemu mozicku , pa bomo kar kupili vse lepe pisane , strikane pulovercke za vnucke , sami pa bomo raje na tekocem z kulturo , politiko , sportom , da bomo znali odgovarjati pri Jonasovem kvizu (a kaj sodelujes , tako doma, privat ?)
Torej , na kratko , veliko raje bi dozivela , da se midve zmeniva , pa peljeva najine vnucke v zivalski vrt pa k McDonaldsu pa v lutkovno , pa si cisto potiho ob kavici in visnjevi piti zaupava , kako naju grejejo najini osebni soncki , zvecer pa domov pa z mozem na pozno vecerjo , saj linija bo , hvala bogu ohranjena z tae-bojem potem pa po telefonu voscit vnuckom , zetom in hcerkam lahko noc !
Kaj pravis na ta scenarij ?
P.S. ceprav se mi zdi privlacen , prosim Boga in hcerke , naj se malo pocakajo ;)))
LP A.