Andrejka, Mercator – hm! Pa tako kofe, ma saj se človeku mora zarolat!
Bova šli, Andrejka, zagotovo, vendar se še malce crkljajva takole po tem forumu. Roditeljski – tudi jaz ga čakam, najbrž bo naslednji teden. Familija – zagotovo je to en v redu feeling za vse!
Enako lep popoldne in večer (večer in pol noči sploh!!!), ti želi
Marija

Kaja, pa saj to ni res, kako samo stuhtajo ?

Me kar mraz stisne, jebela, tisti znaki, moram komu “fowardirat”.

Evo, malo sem šel tudi jaz dol, z enimi češpami.

(za malico, da ne bo pomote, pol kile svežih, dišečih sliv, iz našega vrta.)

Ajaj, sem ga imel, y45, stroj smrti, ti rečem.

Motor je bil sicer bolj kot mlinček za kavo, a ko se je razhudil, je šel kot aleluja.
Višina od tal neverjetna, plezal je po vseh mogočih hribih, sneg ni ovira, sploh, da ne naštevam.

Pa samo koliko je to vredno, da ga lahko teraš, drgneš, tiščiš, brez da bi se bal kake velike škode.

Sašk, da se ti kakšna koščica kje ne ustavi!
Še sem tukaj, še! In – še bom, ampak dol sem pa šla!
Marija

Dragi ženskici, zamudil sem vajin odhod, no Andrejkin, z Marijo bova še kaj rekla, a ne, a ne, sicer pa, kapucino amaro, mmmmmm, spet mi je prišumela ena pesem, vino amaro, v slovenski izvedbi in Pivškem narečju, ki jo izvajajo Ana Pupedan, pa podajam samo malo za pokušino:

Ma ne, nej u twjmi stili,
pestet me umrjt, na kwnci brjače.
ne, nej u twjmi stili.

Ma, žjnska menja pwslo, ma rjka nje,
lebjizn je u rwkah unga, ku neč na čuti.
Jst sm ti dau lebjzn, sm mislu na tjebe,
in kaj s ti mjeni dala?

Vinu grjenku, vinu grjenku.

O, kaj bi dal, da bi te žice, prenašale tudi zvok…….

Oj ti češpica, ti.
Sem papcal slive, lastne domače, za malico, pa sem šel za malo na off, je treba pazit na impulze, pa na sitne šefe, pa to…

Lepo si to napisal, Hubert.
Tudi tebi hvala, saj si eden glavnih “krivcev.

Služba, kaj je že to???

Sašo, tako hudo si razgledan in tako hiter, spreten, da sem začela razmišljati, da nisi kaj v sorodu z Iztokom Mlakarjem? Vse ti prav pride, kar slišiš, vidiš, čutiš, v vsem najdeš nekaj, s čimer potem razveseliš še druge. Danes je bil tak hiter klepet, da smo se komaj dohitevali. Saj je tudi to dobro za nas, vendar ti po pravici povem, ogreje te pa, ogreje, saj hitiš po tipkovnici tako, da jo res lahko še skuriš, kot je dejala ena od naših klepetalk. Da se ne bom preveč ponavljala, res je bil lep in prijeten dan in bojim se, da bom jutri zjutraj, ko pridem v službo, najprej v tej presneti – mili škatlici. Ta mi je vez s teboj, vez z Andrejko in – kar malce sem pozabila na svoje okolje. Slišim sodelavca za hrbtom, ki nekaj hoče od mene in pravim: Ja, takoj! Kaj se zgodi – pozabim, ker klepetam z vami. Potem drugi nekaj hoče od mene, pa tretji in – jojmene, saj sem kot v transu. Boš tudi na “tans” našel kakšen verz?
Pozdrav,
Marija

Ja, pa v tem je tudi lepota in skrivnost tega sveta. Čar in mik drugačnosti in obenem kompatibilnosti, ujemanja podobnih, pa tako različnih duš obenem.
Lepo, da to opaziš.

Ja, Hubert, res, to pa je bilo napisano tako, da se ti nekam vsede. S Sašotom še kar nadaljujeva najin klepet. Nikamor ne morem, vmes malo podelam, pa spet sem, na drugo stran. Kar vse bi dala iz sebe, pa le odgovarjam, drugega ne morem. Javi se, ko boš imel kaj časa, do takrat pa – hm, uživaj! V vsem, kar počneš, najbolj pa v sanjah o tistem, kar bi rad počel.
Marija

Primož, tukaj pa bo treba Andrejki podeliti priznanje za dosežen rekord, ostalim pa absolutne pohvale.!

Vsem lp Jana

Marija!

Z Iztokom Mlakarjevim nimam nič, čeprav, mi je poleg napr. Predina, visoko in globoko v mojem srcu. S transom (menda se ti je zapisalo tans) imam blackout, nič se ne spomnem, no se bom moral zmislit.

V transu danes je srce, ko berem “poste” vaše,
Mi pamet pravi, to ne gre, a kaj, ko paše, paše.

Jutri ni me tukaj gor, družina je na vrsti,
Pa komaj čakam spet na net, ker že srbe me prsti.

Mogoče res to drug je svet, svet tipk, ki zna te zmesti,
A ta dan-pozabil ga ne bom, ostal bo v zavesti.

Ma saj to ni res, to ne more biti res!! Ali je to res mogoče? Ja, trans, oh oprosti, trans, to ja je bilo mišljeno. In prav ti boš mene spraševal, kaj delam? In da bi lahko imela še kak poklic? Ma ni mogoče. Tako si me presenetil, da sem praktično ostala brez besed (ne bi rekel, kajne, saj še kljub vsemu tolčem po tastaturi!). Te res jutri ne bo? Ma daj no, saj to ni res!

Sašo – ali ti lahko danes, za samo današnje slovo nekaj zelo lepega napišem? Glej, to pa je samo in samo zate. Poslušaj (oh, ko bi ti to le lahko tudi zvočno prenesla – imam nekako bolj kot ne sprejemljiv, za uho še kar prijeten glas, sploh pa, kadar se preizkušam v recitaciji, resnično):

“Za človeka ni nič tako neznosnega, kakor popolno mirovanje, mirovanje brez strasti, brez dela, brez razvedrila in prizadevanja. Takrat občuti svojo ničnost, zapuščenost, svojo nezadostnost, odvisnost, svojo nemoč in praznost. Iz dna njegove duše naenkrat bruhne naveličanost, črnogledost, žalost, grenkoba, najevolja in obup.”

Prepričana sem, Sašo, da nikoli ne boš postal ne črnogled, ne žalosten, da te ne bo obšla grenkoba in nejevolja, še manj pa obup. Tak kot si, deluješ v svojem okolju in na forumu tako poživljajoče, da, no, da si kot cukrček, tako pravi Andrejka. In, hvala bogu, verjetno tudi miroval nikoli ne boš.

Enkrat danes si omenil, kako hudo bo, ko nam bodo to klepetalnico vzeli. Zdaj o tem ne bom razmišljala, ker je preveč boleče.

Lep dan, lep večer, najlepšo noč (kot že dolgo ne!), ti želi
Marija

Marija!

Veliko lepih misli in besed sem že slišal, bral, pa vsakomur sem hvaležen, da mi tako pomaga lepšati dneve, službo, karkoli pač.

Danes, mi je res igralo srce, in res si bom zapomnil ta dan, čeprav samo z virtualnimi prijatelji, pa vseeno. Bog ne daj, da bi bili vsi dnevi taki, ker ne vem, kaj bi imeli potem tako, za poslastico, a ne?

Če je v zraku ljubezen, razumevanje, prijateljstvo in predvsem dobra volj in pozitivno razmišljanje, potem, ni za izpustiti take priložnosti iz rok in prav to smo danes tu počeli. Odprli smo vrata priložnosti.
Prav žal mi je za Špelo, Janija, Štumpantla, Vivendija, in ostale ki jih ni bilo, ker, kdo ve kdaj se bo to ponovilo.

A, srca nam vedno bijejo za take dni, tiste vmes, pa moramo čimlepše preživeti.

Hvala ti za tvojo misel, za tvoje dobre želje, hvala za ta dan, Marija.

bil sem v kinu jugo film MUNJE – špon ! ,žal mi je ker me ni bilo tu , ampak film je pa odbitek !
vsi, ki ste me pogrešali pozdrav +poljub
“Štumpantl”

Sorry, popravek!

Ljudje božji,

ta dan ne gre v pozabo. Kaj takega pa že dolgo ne. Tisti, ki ki niso bili v tej naši debati, so mnogo izgubili. Ker brati to post festum še zdaleč ni tako zanimivo kot je bilo takrat, ko se je dogajalo. Hvala vsem – Sašotu,Andrejki, Mariji, Hubertu, Angelu in ostalim za dan, ki mi bo ostal za vedno v spominu. Vprašanje, kdaj se bo to spet ponovilo.Ali pa se ne bo. Skratka, smo družba fina in Zakriti žur se ima kmalu zgoditi. Akcije že potekajo, iščemo ideje za prostor .

Ostanite še naprej takšni kot ste, Kaja

No , malo pa sem vseeno pripomogel k tej temi , samo najbolj vroče sem prepustil , pa zna se …..
LP
“Štumpantl”

Zivio vsem skupaj se od mene, ki sedem za racunalo sele zvecer po sedmi, saj veste, denarci ..pa ceneje ..pa te stvari.Sem se spravila citat, vse kar ste obelodanili…Res ste super…zal mi je , da nisem mogla se jaz kaksne napisat..pa kaj, ko vas vedno zamudim…v sluzbi mi sefica ne pusti internetat..je predrago !!! Uh, pa ti privatniki…Torej en lep veceren pozdrav in upam, da je moja slovnica v redu in da ni kje kaksne napake, da me ne bo spet Kdo napadel….

Lp Mojca