Oče se ne zanima za otroka
Drage mame,
Oče moje lubike naju je zapustil, ko sem bila noseča 3 mesece. Dobesedno je stisnil rep med noge in jo popihal…
Ne bi bilo nič čudnega, če bi bil pubertetnik a je star nad 30 let. No, saj je po duši verjetno še vedno pubertetnik.
Sedaj ima moj lubika že 15 mesecev, uredila sva očetovstvo. To sem se sama odločila. Za njo se ne zanima, nikoli ne vpraša kako je, skratka nič.
Zanima me, kakšno je vaše mnenje, izkušnje?
Kakšen je tak človek? Da se ne zanima zame je to njegova pravica!
Kaj pa je kriv nedolžen otrok?
Ne vem, kako naj ga ne sovražim, ker je tako brezvesten?
Hvala
karalina!
ne razmisljaj o njemu…..ni pomembno kaksen je,kdo je…..probaj vse skupaj vzeti kot izkusnjo,ki ti je bila dana in to z nekim namenom…..potegni dobre stvari iz te veze in uzivaj v svoji deklici…..
znebi se sovrastva…vem,da se ti to zdi v tem momentu tezko….zazivela pa bos sele takrat,ko ne bo vec teh grdih custev….
Ne bom ti kaj pomagala, tode vedi, da oče tvojega otroka ni edini primerek take vrste. No moj bivši mož ima tu pa tam stike z otrokom………..za zdaj…….JAZ npr. nisem videla mojega očeta več kot 30 let………..
Ne morem dojet, kako je lahko nek človek tak, da ga niti ne zanima, kak je njegov otrok……..kako odrašča……….ne vem no……..kaj imajo takšni ljudje namesto srca in čustev?
No, tudi moj bivši je take vrste. Najine hčerke ni videl že skoraj eno leto, čeprav smo skupaj živeli še leto po njenem rojstvu in jo je imel v tem času (kao) zelo rad.
Tudi sama pogosto razmišljam, kje ima ta človek srce in me boli, ampak odločitev je njegova.
Me pa vsaj malo potolaži to, da nisem edina s tako izkušnjo…
pusti sovraštvo, to je tako močno čusvto kot ljubezen. z nji mse ni za igrat.
drugače pa … moj se tudi nekaj let ni zmenil, prav danes pa mi je rekel ,da bi bil vesel, če bi bili tamali več pri njem. sem bila prav šokirana. 9 let smo narazen in ker se do njiju ni obnašal tako, kot sta pričakovali, sta se pač spriajznili s tem, da od njega nič nimata -razen imaginarne prisotnosti in občasnih obiskov. nimata časa zanj. zdaj sta najstnici, ki jima je pomemben njun svet prijateljev. ta svet pa je tukaj, pri meni, kar pomeni, da sta doma 24/7.
Tudi jaz sem v podobni sutuaciji… ga ima kao ful rad (baje si ne morem predstavljati kolk), pogledat ga pa pride 1x na mesec, pa še to ga moram običajno jaz k njemu peljat.
Tudi jaz se sprašujem, kako ljudje lahko to naredijo, preprosto odpikajo svojega otroka in pozabijo nanj, kot da ne obstaja.
Po mojem mnenju je tak človek tako obremenjen sam s sabo, da ni zmožen nekoga drugega imeta rad, mu izkazovati ljubezni, pozornosti.. pa čeprav je to njegov lasten otrok.
Jaz mislim, da vsak dobi svoje in da bo tudi takim očetom nekoč še zelo žal.
Saj vem, da je sovraštvo tako močno čustvo, ki te veže na človeka.
Vsakič, ko že nekako verjamem, da je odšlo spoznam, da še ni.
Svojo malo princesko imam zelo rada in sem resnično presrečna, da jo imam!
V meni pa ostaja občutek krivde, ker sem se zapletla s takim človekom. In tega občutka se ne znam znebiti. Bojim se, da bo ta občutek krivde slabo vplival na mojo pupiko.
Kako si vi pomagate? kako zdravite ali ste pozdravile ranjeno dušo?
Kako se pa otročički odzivajo na take očete? Se počutijo zapostavljene?
Hvala za vse odg. in lepo nedeljo.
Ves rek,da cas celi rane, drzi…tudi mene je mocno pekla vest,kako sem se lahko zapletla s takim clovekom, da sem ga morala z lucjo ob belem dnevu takega iskat…ampak…potem cez cas zacnes razmisljat drugace…
Bilo je kar je bilo…tudi tega cloveka sem morala imeti nekoc zelo rada…in tudi ta clovek,je zasluzen,da imam sedaj nekoga,ki mi pomeni najvec na svetu…
Sovrastvo zbledi in v takih primerih se tudi lepega noces spominjat vec..prej ko obrnes list v knjigi, boljse je zate…
Moj mali tudi ne pozna oceta…to sem nenazadnje zahtevala tudi sama, glede na predispozicije…tudi ko bo mali vecji in ko bo zacel sprasevati po ocetu, mu bom razlozila situacijo in ga predstavljala le v lepi luci…kaj naj bi drugega storila…pljuvat cez njega nima smisla…pa tudi ne zelim,da bi imel mali kdaj obcutek,da je bil on kaj kriv za nastalo situacijo,kot ga otroci radi dobijo…
vse ob svojem casu…in probleme se resuje,ko dejansko nastopijo…
ves tudi mojo pikico je obiskoval le prve dva meseca po 10 minut, pa na rojstni dan je prisel in to je bilo to.
pridejo trenutki in dnevi,ko se tudi jaz sprasujem, zakaj tako, zakaj je tako brezbrizen do tako lepega bitja, nedolznega in cisto samo njegovega…
pa ti povem, ne splaca se. s tem ne resis nicesar, samo zamudis neskoncno lepih trenutkov, ko bi se lahko smejala.
enostavno ga pozabi, taki moski niso zreli niti zase, mislijo da se svet vrti okoli njih, v resnici pa so ze zdavnaj nekaj krogov za vsem dogajanjem!
ti si tista, ki si mati, odgovorna in ljubeca, daj otroku lepo otrostvo, ko pa bo na vrsti vprasanje ocka, bos ze povedala kako in kaj, za zdaj pa na to pozabi.
menda je se nekaj tistih moskih na svetu, ki imajo radi in znajo met radi…in slisala sem, pa tudi tu prebrala, da je dober ocka lahko tudi drug, ne nujno bioloski ocka. ampak o tem kdaj drugic, ko nas bo zanimalo=)
pozdravcke!
Drage super mamice,
ker roko na srce, res smo super, ker zmoremo vse to!
hvala za spodbudne besede, res imate čisto prav ko pravite, da je treba živeti naprej!
Spoznala sem nekaj! Da ga kao sovražim samo zato, ker se ga v bistvu bojim spustiti…
Verjetno bo še nekaj časa trajalo, da bom to prebolela. A bolj, ko čas mineva, več kot se pogovarjam z ljudmi o tem, bolj postaja vse kristalno jasno…
Vse kar doživimo in smo doživeli, je tam zato, ker je to edini način, da duhovno odrastemo.
To vedenje moram še ponotranjiti…
Hvala in LP
Karlina, dobila si neprecenljivo darilo v obliki svoje pikice. Dober strani?
Vzgajala jo boš tako, kot boš hotela, šle bosta, kamor bosta vedve hoteli (jaz ostala sama v 5. mesecu nosečnosti), jedle bosta, kar vama bo pasalo………………imeli bosta svoj lajf, brez polaganja računov bilokermu. Še bi lahko naštevala dobre strani, npr, ko boš spoznala kakega tipa, ti ne bo nobeden dihal za vrat, samo sebi in svoji mali boš polagala račune…… Pač neboš imela tipa odzadaj, ki teži :))))). (moški na forumu, oprostite, tukaj dvigujem moralo bejbiki).
Slabe strani? Ko boš bolana, bo hudo. Ko bo mala bolana, bo še huje, zvečer boš znala sedet osamljena (če maš net, niti ne, hahahahaha). Dnarja bo znalo zmanjkovat………. Ampak……… čez nekaj let, ko bo najhuje skozi, se boš počutila kot carica……… glavna na svetu…… ker si nekaj dala skoz in zmagala:)))
Vse najboljše od mene ti želim
KR TAKO…..
Nikoli ne gre prezreti opozorilo lastne narave.Da življenje ni tisto kar si umišljajo.Nekoga ljubiti,pomeni psihično se povsem predati.Človek,ki se ni izoblikoval v povsem neodvisno osebo,je čustveni egoistični bolnik,ki je potreben zdravljenja na sebi.Vse te lasnosti jih omejujejo pri ujemanju s partnerjem in otrokom v zdravem odnosu.Taka oseba se le slepi sebe..Postane pa lahko izredno škodljiv za družbo,če na primer v njem doraščajo otroci,prizadeti zaradi pomankanja čustvene topline med starši.
ALI STE KDAJ POMISLILE MAMICE: oče vaših-naših otrok(kakšno otroštvo je imel)
-je imel nepopolno ljubezen od staršev
-enostranska ljubezen
-ljubezni ni imel
-premalo ljubezni
-nasilje
-sam v enostarševski družini
-nesporazumi
-psihična napetost v družini
-zanemarjen
Ali so bili vzgojeni v res zdravi družini????????????
Prosim vas,povejte,kolikor veste,kakšno otroštvo so imeli očetje vaših otrok???
LAHKO LJUBIMO POPOLNO,NE DA BI POPOLNOMA RAZUMELI:)))
SREČNO IN LP
jaz jih imam 35, pa svojega očeta do zdaj še nisem videla.
V zadnjem letu sem od njega dobila 2 pismi, to je vse kar je v življenju storil zame.
Moja 15-letnica je svojega očeta videla le 3krat. Nima časa zanjo, ker ima novo družino…..
Smo se pač navadili, da ima moja punca samo eno babico. Zaradi tega nam ne gre nič slabše.
tako, da Karalina, odpiši ga iz svojega življenja, kot je on odpisal vaju in se ne obremenjuj z njim (kako bi bilo, če bi bilo,…….)
k.
Ti povem predpogoj?
Čas! Se sliši izrabljeno, vem.
Obstajajo faze, skozi katere greš in to traja.
Pomembno je, da greš čez vse. Ker s tem pustiš vsem čustvom prosto pot. In tako le-ta lahko odidejo…
In ko odidejo ostane širina in zavest, da ti od zdaj naprej ne uide več nobeno jutro.
Tako vas rada berem, nekatere me spomnite name, čeprav se tudi sama še lovim. Postajam iz dneva v dan bolj zadovoljna….;-)
Prvi pogoj je, da odpustiš sebi. Dovoli sebi priznati napako, da si nasedla napačnemu človeku. Zakaj si mu nasedla, ni tvoja krivda, ampak splet okoliščin, tvojih lastnosti, tvojega otroštva, odnosa staršev do tebe in še marsičesa. V trenutku, ko si ga srečala, se ti je zazdelo, da je prav on tisti, ki ti lahko sname zvezde z neba in da boš z njim lahko srečna. Verjetno je bil do tebe ljubezniv in ljubeč in z zaljubljenimi očali nisi videla njegove prave narave. Tako pač je, tega ne moreš spremeniti. Nisi kriva za to.
Če pa pogledamo še z njegove plati – on pač je takšen , kot je (nezrel, nepošten do tebe, slab oče, še marsikaj….), težava je edino v tem, da se vama je pač zgodila nosečnost in da se je rodil otrok. Če se to ne bi zgodilo, bi se pač razšla, ko bi ti ugotovila, da on ni pravi zate.
Zakaj mu torej ne bi odpustila, če pa si izbrala napačnega človeka in mu pripisala lastnosti, ki jih nima? On pač je, kakršen je. Ne moreš ga spremeniti. Odpusti najprej sebi in nato še njemu, nauči se kaj iz te zgodbe za naprej ( da boš bolj previdna, da boš manj naivna) in zaživi življenje s svojo deklico.
Nobene tragedije ni, celo življenje je še pred tabo. Ljubezen te še čaka.
Ker se ženske dajete dol s pezdetki brez uporabe kontracepcije. Praviloma oboji izhajajo iz disfunkcionalnih družin.
Je pa tak primer tudi Norma Brščič ex Korošec. Partner Bernard je odsoten in sin Leonard je prava nadloga, pa star komaj 3 ali 4 leta. Paglavec nima postavljenih mej in pometa z Normo. Jaz bi ga naučil kozjih molitvic.