Oče samohranilec- kako naprej

Pozdravljeni. Zanima me vaše mnenje. Sedaj bo počasi dve leti odkar smo ostali sami . Jaz in dva otroka ,ki sta še na začetku osnovne šole.Do sedaj sem se navajal ,da smo samo mi trije. Ko sem sedaj pri sebi uredil ,da pac je tak kot je sem dobil občutek , da bo najti primerno žensko problem.
Sem prebral v eni prejšnji temi , da nihče noče ženske z prtljago. Kako je potem šele za nas moške? Kakšne imate izkušnje moški , ki ste dali to čez.?

No, malo je razlike ali si vdovec ali ločenec (koliko bo bivša nagajala).
Drugače pa ti ni treba iskati nove mami za otroke, če si sam dober starš. Bog ne daj, da jima podtakneš zlobno mačaho z/brez sedanjih/bodočih otrok.

Otroka na začetku OŠ sta (ali bosta kmalu) dovolj sposobna priti sama domov iz šole, uporabljati mikrovalovno pečico, pomagati pri lažjih gospodinjskih opravilih, prevzeti odgovornost za svojo domačo nalogo itd. Konkretno – lahko naredite družinski dogodek/party iz pospravljanja: en briše prah, drugi zlaga perilo, ti posesaš in zdrgneš kuhinjo, zraven imate muziko, po koncu greste na pico/sladoled… Ali pa istočasno npr. ti pomivaš posodo, otroka jo brišeta in zlagata; medtem ko sekljaš zelenjavo ti lahko naslednjo umijeta. Pač zdaj sta še (verjetno) dovolj majhna, da se ju lahko “naheca”, da je pucanje zabavno in ostane prijetno opravilo.
Veliko staršev smatra, da se otroka bremeni z gospodinjstvom ali pa zabriše “čakati, ker je breme”, namesto da bi tudi neprijetne stvari spremenil v prijetno druzenje.
Verjetno mi ni treba razlagati, da 9letnik nima WC za drgniti za očkom.

Če sta ostala brez mame, naj vsaj očeta obdržita – pri “novi družini” se pogosto (če ne vedno) prikrade občutek “odveč, zavržen”, lažje sta z enim dobrim staršem, kot dvema (navidezno ali resnično) brezbrižnima (ali pa huje).
Iz teh “limon” lahko narediš zelo sladko limonado, če vas tri ta izkušnja okrepi in ne razdre.

Vse, kar prebereš na netu, sploh pa na forumih, ni res. Veliko samskih staršev si najde novega partnerja (tudi brez otrok), absolutno ne drži, da nihče noče partnerja s prtljago. Sicer pa si jo do 30. leta, če ne že prej, takšno ali drugačno naberemo vsi. Če to niso otroci, je pa kaj drugega. Vsi imamo ožjo družino, sorodnike, prijatelje, bolezni, težave, sitnega šefa in tako naprej. Vedno je nekaj.
Ti v prvi vrsti poskrbi, da boš zadovoljen z življenjem, kakršno je. Imaš dva zdrava otroka (sklepam), očitno se razumete in nimaš težav s starševskimi obveznostmi (sklepam), zdaj sta tudi že toliko velika, da si lahko vzameš kakšno urico tudi samo zase, za svoje hobije in druženje.
To, ali boš zanimiv za kakšno žensko, je odvisno samo od tebe, ne od otrok. Je pa seveda zvezo nekoliko težje začeti in vpeljati, če so tu še otroci, nikakor pa to ni nepremostljiva ovira, sploh če si sposoben zamejevati, kaj si ti kot moški, in kaj kot oče.

Mislim, da večjih problemov ne moreš imeti, edino najbolje je, če iščeš žensko, ki je tudi sama mama, ker tako najbolje ve, kako se ukvarjati z otroki, kaj potrebujejo, itd.
Tudi, če pogledam vse moje prijateljice, kolegice in tudi sebe, smo vse iskale fante, ki otrok še niso imeli in jih tudi našle. To je bil kar pomemben kriterij pri iskanju.
Najbolje je tudi, če si takoj na začetku iskren in jim poveš, da si oče. Se spomnim, kako sem nekoč spoznala moškega, ki je najprej zamolčal, da ima že 2 otroka in potem, ko sem to izvedela, se mi je kar nekako zamerilo.

Hvala za odgovore.
Nam drugač gre prav ok . Je pa naporno bivše pa tudi ni ,da bi še ona mešala štrene. Sicer prosti čas težko najdem ,ker sta živahna 6 in 7 letnika.
Ne potrebujem pa ženske za opravila po hiši in podobno.
Nazadnje ko sem bil še samski sem žensko spoznal zunaj . Sedaj se je pa vse skupaj preselilo na omrežje ,kjer pa nisem toliko aktiven. Vem pa da bo že nekako.

Težava je v tem, da boš težko našel čas in energijo za to. Večina ločenih staršev ima danes skupno skrbništvo in so precej aktivni v “prostem” času. Če imaš ti skrbništvo in si več ali manj sam, boš težko našel čas za to. Govorim iz lastnih izkušenj. Je pa verjetno za moškega to lažje kot za žensko. Si pa po taki izkušnji precej bolj zahteven in se težje odpreš. Želim to da se ti izide. Kako to, da ste ostali sami?

Boš sigurno našel kako, je pa res, da te težje opazi, ker ko te vidi z otroki avtomat. pomisli na družino. Nekaterim je to tudi všeč oz. jim ustreza, da imaš “prtljago”, sploh če so otroci starejši, ker ji ni do rojevanja, dojenja,… Pa srečno in “ne išči” – ponavadi se potem tako najdejo.

Ja ni enostavno. Tezko je najt kaj ok za sebe in da v celoti sprejme otroke. Fajn je da ima ze svoje in je malo v tem in bo lazje razumela. Da nimas casa vedno, da so otroci prvi za zmeraj.
Je pa res, da bo tezko najt kje zunaj, razen preko kakih prijateljev, sodelavcev…. Al pa portal kaksen. Je tud lazje, se najprej pogovarjas in ze takrat lahko vidis kateri pasejo otroci in kateri ne.

Res ne vem zakaj bi bilo zame lažji kot za žensko

Tudi sama imam otroke, iscem partnerja, ki ima otroke. Zame je to osnovni pogoj. Da je pravi oce in ne le oce na papirju. Sem sicer cisto druga generacija, letnik 67.Prijavi se na Poletni match. Do 20.8.moras izpolniti vprasalnikTudi jaz sem se. Veliko srece. Ps:zate bo prava EDINO TISTA, ki bo tvoja dva vzela za svoja. Sama sem imela maceho, bila je maceha v pravem pomenu. Zato ZELO pazi, katero bos izbral.

Oče samohranilec, ko utegneš, se mi javi na ZS. Lušten konec tedna vam želim!

Se strinjam z vami

Pozdravljen tudi jest sem na istem kot ti samo da sta moja 2 že malo starejša. Ne išči pride samo po sebi… Samo glej da ju sprejme kot svoja ne glede na to ali ima svoje ali je sama….. Mi smo imeli težave ker je enega sprejela drugega pa vedno neki… Tako da je letela 😂ne glede na to da sva se ujela. Srečno

Sama, ko sem spoznavala moske, otroci niso imeli veze. Sem bila pripravljena sprejeti njegove otroke, čeprav svojih nimam. In otrok nikakor ne jemljem kot prtljago, ampak kot sad neke ljubezni, ki je pač več ni. Je sicer potrebnega vec prilagajanja, ampak saj smo cistveno zreli odrasli in se vse da.

Živijo,

Sem se tudi sama pred kratkim ločila. Vem, kako ti je. Glede bodoče partnerke ali žensk pa je moje mnenje…itak, da boš koga spoznal. Ne nujno na netu. V bistvu bi ti to celo odsvetovala, da brskaš po netu. Pomembno je, da prepucaš pri sebi in ne iščeš takoj zamenjave, mislim lahko jo, a bo izkušnja mogoče boleča. Itak boš imel željo po tem, da čimprej koga spoznaš in velikokrat se boš počutil osamljenega, lahko, da te zagrabi panika.. da boš večno sam…kar je popolnoma normalno. Razumeti moraš, da ne glede na stanje prejšnje veze, doživljaš izgubo-in fajn je, da to razumeš. Da bodo zelo slaba in manj slaba obdobja …kar pa ne pomeni, da ne dejtaj…spoznavaj ženske, pojdi ven na zmenke, ker ti bodo tudi one dale en dober feedback, na kateri stopnji si (glede pripravljenosti)…četudi bo včasih boleče. Glede otrok…po pravici povedano, jaz bi takoj vzela enega z otroki, četudi bi bila samska. Ker to ni ovira, če imaš nekoga rad. Ne gledamo vsi otroke kot prtljago in ne delamo računic ali se obremenjujemo s tem čigav je otrok, če je moj, tvoj, najin…nima veze. Pa še to: enako misleči se ponavadi vedno najdemo/najdejo, če ne v prvo pa v drugo zagotovo. Srečno 🍀.

Sem sam z otrokoma ze 10let. Kar gre. Se najdejo tudi dekleta, vendar na prvem mestu sta otroka. Hitro odrasteta in za ljubezen je se cas. Imel sem nekaj zvez, ki pa se niso obnesle. Je pa vrag, ker zenske pricakujejo, da imam cas vedno za njih in da lahko kar hodim na izlete itd…

Sem mlajsa zenska brez otrok in nikoli ne bi bila z moskim z otroki ali locencem. Tvoji otroki mene zal ne zanimajo, imela bi druzino, ampak z nekom, ki je nima ze od prej. Pri locencu pa je nek dober razlog, da se je locil, nekaj ne stima, zato ne hvala.

Tudi sama sem v podobni situaciji…meni se zdi sploh velik problem, KJE koga spoznati?!!! Namreč ven nimaš kam in tudi mi ni najbolj za okrog letat…pa še službo imam tako, da ni glede novih oseb najbolj fleksibilno…skratka, kje sploh srečat koga???

Pozdravljen,
Težko je, ko ostaneš sam…še težje verjetno, ko ostaneš sam z otroki.
Jaz si zelo želim otrok, pa me je partner vsa leta zavajal, da sem ostala brez. Kljub temu upam, da bi ujela zadnji vlak… Pa tudi, če bi bila mati samohranilka.
Če bi pa spoznala ‘pravega’ moškega z otroci, se mu ne bi branila. Mogoče jih sama nikoli ne bom rodila, bi pa na ta način postala druga mama. Pa bolje biti druga mama kot pa nikoli mama. Vsak izmed nas še posebno pa otrok si zasluži ljubezen.
Zato verjemi mi, sama ne bom izgubila upanja. Ne izgubi ga tudi ti. Pot je dolga tako zate kot zame. Mogoče se pa kje srečava…Namreč tudi sama nisem aktivna na spletu, ‘fejstbuk’ me ne zanima, istagram kaj je to, email je dovolj za vse uradne ‘potrebe’, pa še tega ne pogledam vsak dan, ker je poln reklam. Raje imam pristni stik in upam na naključja.
So pa res čudna pota življenja…Vsakič, ko sem potrta zaradi osamljenosti se spomnim, da je pred mano še pol življenja in da ga ne smem zapravit za čičanje na kavču in objokavanje preteklosti…Mogoče le dan ali dva…pa bo minilo. Pa čeprav ta osamljenost traja že več let…deset let…
Tudi ti si reci tako. Pa še časa nimaš, da bi bil žalosten in potrt, saj te tvoja dva nadobudneža spomnita na nov dan. Srečo imaš, da imaš njiju. Četudi si včasih osamljen pa zato nisi sam.
Srečno ti želim in spomni se, da nas je še veliko s tako in drugačno prtljago.

Javi se, sem tudi sama z dvema otrokoma in vem kako je.