Obupala sem nad življenjem. Sama sem, nimam otrok, živim pri starših, zapustila sem partnerja ker me je psihično maltretiral, izgubila sem službo, nisem več rosno mlada. Nimam več moči, ne vidim več nobene lučke na koncu tunela, vse gre narobe, obupala sem. Ne vem sploh zakaj pišem, ampak verjetno zato, ker sem želela deliti svojo zgodbo, če mi bo kaj lažje. Je bil kdo kdaj v podobni situaciji in se mu je uspelo pobrati?

 

Samo prijavljeni uporabniki lahko vidijo priponke.

Sedaj so lepi dnevi in delaj vsak dan več urne sprehode.
To ti bo pomagalo se nazaj setaviti.

poglej iz svetle strani – imaš ves čas na svetu, nimaš partnerja ali otrok ki bi zahtevali tvoj čas.. Imaš pa internet in neskončno možnosti, da se naučiš novih veščin.

Primer; lahko se naučiš programirati, web developing in narediš svojospletno stran, jo oglašuješ in ko ima ta spletna stran dovolj ogledov vmestiš oglase, ki ti prinesejo dodaten zaslužek. Ali pa štartaš youtube kanal z nečem, če naprimer kvačkaš lahko ostale ljudi učiš kako kvačkati.

Možnosti je na miljone. In zgornja primera nista nedosegljiva – obratno. Samo mindset spremeni 🙂

Seveda pa tudi šport, šport, šport! Počutje telesa nam daje signale ko je nesrečno, ki se kažejo v obliki depresije. Začni športat in lepše jesti in telo ti bo začelo pošiljati signale sreče, kar te bo napolnilo z motivicajo. posledično bo od tebe izžarevala pozitivna energija in ko se zgodi to je vse mogoče.

Da si zapustila tipa, ki te je maltretiral, ti je samo za čestitat. Vedi, da večina tega ni zmožna in vztrajajo v slabem odnosu, ki jih uničuje. Samo zato, ker se bojijo biti sami in ker mislijo, da morajo izpolnit neke družbene norme.

Drugače je moja zgodba identična tvoji, edino nisem imela tipa, ki bi me maltretiral, saj tega res ne dopustim. Obupana nad svojo situacijo nisem. Čeprav nimam službe, sem včasih tako zaposlena s svojimi projekti, da niti ne vem, kam bi lahko v svoj urnik dala še moža in otroke, če bi jih imela.

Se strinjam kar je napisal/a one day at the time. Lahko gledaš na svojo situacijo tudi s svetle plati. Internet je ocean možnosti za zaslužek in to govorim o bistveno večjem zaslužku kot tisto pehanje 8 ur nekje ter sužnjenje za minimalca.

Vsak od nas nosi na sebi ”narbtnik”. Včasih je težji, drugič spet lažji.

Mislim, da se prav sak od nas tudi znašel v situaciji, ko je mislim, da je brezizhodna.

Ko sama preživljam težje izkušnje, se vedno spomni naslednjih stvari:

1. vse se dogaja ZAME in ne meni (to pomeni, da se dogaja za mene, za mojo osebno rast. Dogaja se zato, da sem po tem še močnejša)

2. TUDI TO BO MINILO (ena ameriška misel, ki se mi je vtisnila v ❣️- THIS TOO SHELL PASS)

3. po tem sledi ekspanzija

4. v tej situaciji ne bom žrtev

5. kaj naj se iz tega naučim?

6. kateri občutki se mi pojavljajo?

 

Zadnji dve vprašanji sta za globlje delo na sebi.

Vse to vam lahko pomaga, da spremenite pogled na svojo situacijo.

 

    Živjo. Bil sem v podobni sitiaciji. Naredila si prav da si šla stran od partnerja. Obstajajo boljši. Ne obupat. Korak za korakom. Službo si da najti. S plačo se lahko odseliš. Najdeš partnerja ki te bo spoštoval in že dobi smisel. Sam sem trpel za izgorelostjo in depresijo, vsak dan se spraševal v čem je smisel, a bi sploh vstal iz postelje ipd. Poiskal sem tudi zdravniško pomoč (ne sme te biti sram tega) in zdaj,po lezu dni, se počutim dobro. Zginlebso črne misli, zivljenje je postalo spet smiselno. Korak za korakom.

…najprej prepreči, zmanjšaj vpliv “črnih” misli … najbolj pomaga fizična aktivnost in pozitivna afirmacija, če gre … zjokaj se…

…po možnosti ne pij alkohola, vsaj ne prekomerno …

…takoj naredi listo/spisek tvojih pozitivnih lastnosti in dejanj (prekinitev z nasilnim partnerjem = pozitivno 😉 )

…dopisuj cilje, sproti, razdelaj jih po korakih, da jih lahko “odkljukaš” …

…drži se… zaenkrat ni važno za koga … zase ali za vse, ki te imajo radi …

Hvala za vse spodbudne besede. Ker je že nekaj časa odkar sem pisala sem se odločila oglasiti in sporočiti, da sem v tem času že našla službo. To me je vsekakor malo dvignilo. Še vedno pa v sebi zelo trpim za izgubo partnerja, predvsem zato, ker vem da sem tudi sama veliko kriva, da je imel na koncu takšen grd odnos do mene. Bližam se 30im in me zelo preganja čas, saj si želim ustvariti družino. Časa za prebolevanje nimam, dobrih fantov pa je zelo malo. Skušam upoštevati, da razmišljam pozitivno, kot ste svetovali, ampak je zelo težko, ker so pritiski prehudi in tudi žalovanje za lagodnim življenjem, ki sem ga imela v preteklosti prehudo. Vem da sem ogromno sama kriva za razpad zveze oz. za taksen njegov odnos do mene, ker sem mu preveč težila, sedaj se tepem po glavi za vse napake, on pa je že srečen z drugo. Zelo hudo je, ko sam sebi uničiš življenje. Upam da nekoč nekje tudi mene čaka sreča.

Jaz sem dober fant. Če si še vedno sama, piši mi. Bova izmenjala izkušnji.

 

Nikakor nisi stara ali prestara ali karkoli podobnega. Pravzaprav si ravno prav stara, da veš česa si vredna – veliko.

Ne išči na silo, bo samo prišlo. Prvo dokončno uredi sebe, ker je problem, da privlačimo to kar smo in v trenutni situaciji, ko še nisi polna energije in samozavesti zna biti problem, da pride spet kak pajac na pot

Srečno

New Report

Close