Obstaja spreobrnenje?
Ah, koliko znanega- spet!
Tudi jaz sem izpolnila mnogo Kraljevih pričakovanj: pustila svoje želje, službo (za mnogo let!), prijateljice (da o prijateljih ne govorimo!), hobije, se preselila, izolirala. Pa še kaj bi se našlo. Skratka, postala sem zelo odvisna. Kot je takrat hotel.
Mnogih pričakovanj pa tudi nisem izpolnila.
Tudi meni je potem očital, da sem zamorjena in dolgočasna, da sem se zapustila, da sem ga prikrajšala za ljubezen… Opozoril me je, da ne bo skrbel zame, če bom zbolela, ker ne more- sem ga že preveč izčrpala. Psihično namreč- ker sem bila premalo časa dobre volje. Začela ga je motiti moja odvisnost, nesamostojnost.
Tudi jaz sem verjela predvsem njemu. Za namige sorodnikov in prijateljev – tudi njegovih- sem bila gluha in slepa. Veliko predolgo časa!
Ko sva se končno razšla, razen svobode nisem imela nič. Ampak- koliko je ta vredna, veš šele, ko jo zopet imaš! Šele zdaj vem, da ljubezni, podpore, topline… nisem bila deležna že leta, lahko bi govorila tudi o desetletjih! Šele zdaj vidim, koliko energije mi ostaja, ko mi ni treba več stopati po prstih! Ko lahko glasno kihnem, ko lahko pojem, ko v miru delam karkoli (pa kdaj pa kdaj tudi napake), v miru odležim gripo, se mi ni treba zagovarjati, če pridem pol ure kasneje domov in tudi ne, če pridem prezgodaj… Skratka, doma ni nikogar, ki bi mu šla na živce!
Verjemi, to, da nekomu greš neprestano na živce, je ubijajoče! Sama sicer nisem zbolela, Kralj je našel novo žrtev (zame še pravočasno), ampak rabila sem kar dosti energije, da sem se lahko pobrala. Ko pa sem bila že tako prepričana, da sem vsega nesposobna. Hvalabogu sem kljub dolgotrajni izolaciji še imela nekaj podpore v okolici. Pazi, da jo obdržiš tudi ti!
In ne, ne boš ga spremenila! Spremeniš lahko le sebe. Bodi trdna v odločitvah, ne pusti se izolirati, ne verjemi mu vsega, misli s svojo glavo. In če je treba- pojdi! Tudi zaradi otrok. Pri meni je tako, da pere glavo tudi otrokoma, tako kot jo je nekdaj meni.
Vse dobro!
Pipibu,
jaz sem naredila to, o čemer sprašuješ. Ni šlo sicer za MOM partnerja, temveč za narcisa.
Kaj se je zgodilo? Tekla sva še en krog, ob katerem sem se popolnoma izčrpala, on pa
je počel dalje povsem enake stvari, govoril povsem enake laži in me dalje varal. Seveda
je vmes govoril, koliko mu pomenim in kako je bila to največja napaka, kar jih je storil,
mi nekajkrat prinesel rože in se po nekaj dni v sklopu delal, da je nekdo, ki ga lahko imenujem moj
partner, temu na videz ljubeznivemu pa je v naslednjem trenutku sledil kakšen udarec pod pas
s čim res zlobnim ali hladnim, kar je še dodatno omajalo mojo povsem razmesarjeno samozavest.
Morala bi mi videti, kakšna sem prišla v ta odnos, samozavestna, odprta, odločna, odvlekla
pa sem se iz njega po kolenih, popolnoma izžeta, finančno sesuta in na robu tega, da se sesujem. Pa je
trajalo vse skupaj samo nekaj manj kot štiri leta in v odnosu, hvalanevemčemu, ni bilo otrok.
Ko sem ga soočila da vem, sem bila prepričana, da bo odšel. Njemu pa kaj takšnega ni
niti slučajno padlo na pamet, dodatno ukvarjanje z njim je HRANA ZA NARCISA, dodatna
drama je HRANA ZA NARCISA, tvoje teženje je HRANA ZA NARCISA, solze so HRANA ZA NARCISA,
ti si … HRANA ZA NARCISA.
Če ima tvoj partner res MOM, potem ti lahko s stališča otroka, ki je odraščal ob MOM očetu, povem,
da ni bilo nič lepega in dobrega iz tega, da se je moja mama žrtvovala, da bi imeli otroci očeta. Ker otroci očeta kljub temu nismo imeli, imeli smo samo nekoga, ki je znal eksplodirati ob vsaki malenkosti, ki je z nami manipuliral, okoli katerega smo morali hoditi po prstih in trepetati, kdaj bo spet naredil kaj nepredvidljivega. Kljub temu da je leta varal mojo mamo in imel vzporeden odnos, v katerem je imel tudi dodatnega otroka, po desetletju in več še vedno zameri moji mami, ker ji je na koncu prekipelo in je vložila zahtevek za ločitev (mimogrede, postopek ločevanja je spet odlična hrana za narcisa, ne pričakuj, da bosta to opravila hitro, efektivno in tako, kot bi to izvedli “normalni ljudje”, stalo te bo mnogo živcev in denarja). Seveda tudi po ločitvi nismo imeli nič od očeta, ker MOM pač nima dobro razvitih kapacitet za to, da bi lahko bil oče tudi takrat, ko ne potrebuje nečesa od svojega otroka.
Izobražuj se, beri, delaj na sebi. Jaz sem morala najprej pričeti resno delati na sebi, da sem se lahko izvlekla iz odnosa, ker imaš zaradi vsega tako zamegljen pogled, da se ti mnogokrat zdi, da tvoj partner že ne misli zares tega, kar reče, ali da je to, kar se ti zdi, da počne, plod tvoje prebujne domišljije. V bistvu pa vidiš samo vrh ledene gore.
Potrebuješ energijo zase in za svoje otroke, kasneje pa, če se boš za to odločila, tudi za ločitev, delitev premoženja, izpogajanje preživnine itd., ne zgubljaj je na narcisu, ki je zna iz tebe izžeti kot iz voljne gobe. Postavi mu meje in to čimprej.
Vse dobro!
Bi še jaz dodala svojo izkušnjo na kratko. Res je, če sam zboli (recimo dobi visok krvni tlak), potem sčasoma in morda tudi s pomočjo osebnega zdravnika pride do zaključka, da vsi tisti res strašni izbruhi jeze, vso tisto glasno dretje vpliva pač na to, da bolezen napreduje. Takrat spremeni to v mirnejše tone. Ampak še vedno je pri močeh, da najde boljše ukrepe (torej gaslighting, manipulacija, laži…), ki imajo prav tako rušilno moč- beri: se v tem še dodatno izuri.
In še to: ko zbolijo (operacija nečesa) zahtevajo veliko nege in vsemogočega. Po drugi strani pa direktno izzivajo situacije, da bi te lahko potem pred drugimi očrnili, češ moral sem sam to in to…torej tebe spraviti v slabo luč. To delajo na tekočem traku. Lahko trdim za mojega NOM-ovca in tudi za njegovo mamo.
Lp,