obsedenost s čistočo

napisala Mati:
Stara sem 61let, precej bolehna, za sabo 20 operacij. Imamo hišo v nadstropju, za čiščenje spodnjega in zgornjega dela, pranje, likanje, kuhanje sem sama. Pospravljati moram na obroke, ker naenkrat ne zmorem.Da imam manj dela, vsak dan sproti z manjšim ročnim sesalcem poberem smeti po tleh.
To pa zelo moti mojega sina ki je star 24let. Sekira me, zakaj moram vsako smetko sproti sesati.

Kaj porečete vi na to?

————————

napisal njen sin:
No tole sva z mati dala na forum zato, ker je zaradi tega nastal med nama konflikt. Mati mi zdaj hoče na tak način dokazati da nimam prav, ker vedno sprašuje druge ljudi kaj si oni mislijo o tem.

Jaz bi k njenemu spisu dodal samo tole, da mi gre na živce samo zato ker je obsedena s čistočo in pobira VSAK DAN po tleh smetke katere so praktično nevidne. Ne rečem da bi jih sesala vsakih nekaj dni, ampak VSAK DAN ropota s tem sesalcem.
Nikakor pa nisem mnenja da bi ziveli v umazaniji, sem pa mnenja da ocistimo hiso 1x tedensko.
Njena t.i. obsedenost s čistočo je razširjena tudi v recimo kuhinjo, katera mora biti popolnoma čista tudi v času kuhanja (recimo da je pri pripravljanju hrane kje kakšna kapljica vode na pultu preveč).

Mimogrede, nisem edini ki je mnenja da je “obsedena” s čistočo, tako da nekaj mora biti na tem.

Hvala in lep pozdrav,

mati in sin

Oh – mene pa moti, da sta tole dala na forum Partnerska posvetovalnica….
Ma dajte no, nehajte se zafrkavat….

Ni prav, da mati, ki ji je težko po stopnicah, sploh čisti. To bi moral narediti sin. Enkrat tedensko, kot povprečen človek.

Mati pa naj vsaj poskusi razmišljati o sebi drugače. Ali je rojena za čistilko? Ali je ne bodo marali, če ne bo čistila? Prej obratno. Torej bi se morala o tem pogovarjati s čim več ljudmi, da bi ji pomagali do nekega boljšega življenja z manj čiščenja. Škoda bi bilo, če bi ji pri tem pomagalo zdravje oziroma bolezen. Kaj ne moreš odnehat sam in uživat zdravje za kak lepši hobi kot je čiščenje?

Morda bi si lahko privoščili kakšno pomoč, da ne bi čistil noben od vas. Če stanuješ v mestu, je kar dosti možnosti, da ti nekdo za ne pretiran denar naredi generalko po tleh in v kopalnici. Mi smo jo imeli enkrat na teden, cca 4- 5 ur za hišo, zdaj pa sem skrčila na enkrat na dva tedna in vmes enkrat malo posesam, pa ne povsod.
Seveda je pri vas zelo čisto, pri meni pa ne vedno, pa kaj! Raje berem knjige in ne gledam okoli.
Tudi pri likanju sem bila včasih bolj natančna, zdaj pa ne morem več, in sem prisiljena pustiti perilo, ker me boli hrbet. A ne bi bilo bolje, če bi že prej pustila to, kar puščam zdaj in tačas počela kaj prijetnega? Smo res zagamani, to je gospodinjska vzgoja naših mam, in na največje bedarije smo celo ponosni!

Življenje je tako zelo preudarno, da nam postreže s točno tistimi situacijami, ki jih najbolj potrebujemo. V gornjem primeru je sin tisti faktor, ki mami odpira pogled na možnost drugačnega reda v rutinskih opravilih, istočasno se pa ob njej brusi in uri v potrpežljivosti, ker bo treba na materine zakoreninjene navade pogledat tudi z razumevanjem, ne le z odporom do brnečega strojčka.
Naslednji primer ni isti, a govori prav o tem, kar želim sporočiti. Starejšemu možu in ženi se je dogajalo, da sta se vsako jutro ob zajtrku sprla, ker je mož vedno pustil za sabo cel kup drobtin, na mizi in pod njo. Karkoli mu je žena rekla, nič se ni premaknilo v smeri večje čistoče. Nekega dne je mož dobil srčni napad, zato je šel v bolnico. Takrat je žena zavestno sklenila, da moža ne bo več sekirala, saj če doslej ni pomagalo, tudi od zdaj naprej ne bo. Zelo se je zamislila nad tem, kaj je bistveno in kaj ni. Uvidela je, da se je sekirala za čisto brezvezne stvari, saj par drobtin na mizi je v primerjavi s srčnim napadom kot noč in dan. Torej je moževo drobljenje kruha brezpogojno sprejela, kar je prineslo globlje razumevanje namesto prejšnjega odpora in obsodb. Jutranji prepirčki so avtomatsko odpadli, nakar je še mož začel manj drobiti okrog sebe.
Izgleda da je res kar pravijo – namreč ko v globino dojamemo sporočilo določene situacije, le-te ne rabimo več in se umakne.

Leona, jaz sem prebrala napis “partnerska in družinska posvetovalnica”. Če ne verjamete, pa sami preverite tam kjer izbirate na kateri forum želite.

kadar si notranje neuravnovešen,potem spreminjaš in čistiš zunanjost,pa nič ni narobe s čistočo in delom,če s tem nisi odvisen in obseden…poišči tudi znotraj sebe malo miru in in dovoli,da je tudi kaka smet noter in zunaj nas

Pozdravljena!

Za odgovor bi vaju prosila, če mi lahko pišeta vsak posamezno na moj e-mail.

Želim vama vse dobro.

Sabina Stanovnik spec. Zakonske in družinske terapije Midva-Zakonski in družinski center, Ptuj Tel: 030/333-009 E-mail: [email protected]

Draga mati in sin!
Kdo ima po moje prav? Oba.
Kdo samemu sebi dela več škode? Mati.
Na koliko časa je normalno, da se stanovanje očisti, določi vsak sam in je sveto prepričan, da je tako prav. Stvar je samo v tem, da se ta “normala” z leti spreminja in lahko vodi v obsedenost.
Ko sem bila študentka, smo imele tri skupaj najeto stanovanje. Sploh ne vem, na koliko tednov smo čistile stanovanje. Nobena ni registrirala nobenega prahu. Moja tašča je tedaj, pri petdestih, že vsako jutro ob pol sedmih posesala vso hišo. Zdela se mi je absolutno motena. Pozneje se mi je zdelo, da je stanovanje čisto, če ga očistim na dva tedna. Ne vem, kdaj sem mejo premaknila na 1 teden. Hm, pred meseci sem kupila mali sesalec in začela vsako jutro sesati neke kote. Potem pa sem ugotovila, da se že v mladih letih spreminjam v taščo. Po njeno je namreč vsako stanovanje, ki ni očiščeno vsak dan, vrhunec umazanije.
Spomnila sem se pogovora, pred leti, s starejšo gospo, okrog 80. Živi sama v stanovanju v treh nadstropjih, z milijon stopnicami. Potožila mi je, da ne ve, kdaj si je določila, da mora vsako jutro pomiti vse stopnice od vrha do tal. Drugače ni sproščena, ne more sesti pred Tv, ne more v miru prebrati dnevnega časopisa. Poskušala se je odvaditi, po zajtrku je začela brati časopis, pa ga ni zmogla – ker so jo preganjale “umazane” stopnice.

Svoj novi mali prikupni sesalec sem zabrisala v omaro. Na hitro sem prišla že do enega tedna, niže ne grem! Drugače se mi bo življenje spremenilo v prekleto pucanje stanovanja, namesto da bi počela kaj drugega.

Ko prideš do tega, da čistiš vsak dan, si zanesljivo zagazil.
Mati, vi vsakdanje čiščenje opravičujete oziroma pojasnjujete s tem, da ne zmorete vsega naenkrat. Verjamem, da res ne.
Sin, vam se zdi enkrat na teden več kot dovolj. Se strinjam tudi z vami.
Drug drugemu se bosta morala približati. Mogoče poskusita tako:
– Stanovanje se ne čisti vsak dan, temveč samo dva dneva v tednu (pet dni pa popolni mir pred sesalci) – očistita ga oba. Naredita si načrt, koliko kdo.
– Za nekaj mesecev si najemita gospo, ki bo enkrat na teden očistila stanovanje. Denar prispevajta oba.

P. S.
Trenutno sem v fazi, ko treniram samo sebe – ne smem posesati tistga sprimka prahu v kotu, ki se je naredil 6. dan. Moram počakati do sedmega dne. Drugače pri šestdesetih ne bom več videla belega dne, ker bom samo še preganjala prah. Vsak dan, od pol sedme zjutraj naprej.

Alenkaaa, kako zanimivo! Ko sem to prebrala, sem spoznala pri sebi isti vzorec. V mladosti lahko uživaš sredi umazanije, ko si starejši, pa je čistoča kot neka številka ena. Pazimo se!!!
lp

Moja mami je takšna in to me ubija, zamori vse in spravi v slabo voljo vse…
——kruto je to, da postajam ona! To me mori. Ne znam ven iz tega. Nisem mirna, če je v kotu prah!

Problem je v tem, da mati ne ve kaj bi počela, če nebi nenehno čistila. Dolgčas pa je huda zadeva. Torej si mora najti druge zanimive opravke, ki ji bodo ljubši od nenehnega čiščenja. Spremeniti stil življenja pa je zelo zelo težko.