O tikanju, vikanju in (morebiti) onikanju na spletu!

Ker je (le moje!?) vikanje drugih, več kot očitno, za nekatere nadležno in neznansko moteče, prosim, naj izvolijo in si dajo duška!

Vrata so vsem odprta! Govornica je vaša! Lahko me mirno tikate!

Saj te že tikamo. Mislim, meni se to zdaj ne zdi nič takega, da bi te morala zdaj v posebni temi zasuti s ti ti ti ti. A tebi se mar zdi to tako nezaslišano?

Na internetu velja to pravilo in jaz se ga držim, vikam le moderatorje, ki so znani z imenom in priimkom (recimo Cec je znan samo s svojim vzdevkom in ga tikam, tako kot vsi drugi sodelujoči na forumih, ki jih je doslej moderiral). In ja, je moteče, ker se vsi ostali tikamo med seboj. Tako kot bi bilo moteče, če bi se vsi vikali in bi samo eden ali dva vse tikala.

MyD, mene lahko komot vikaš. Jaz te bom tikal. Prav? 🙂

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

mene so vedno učili, da moram starejše vikati in to tako dolgo, dokler starejša oseba sama ne izrazi želje po drugačnem nazivanju.

tako da MyD te bom vikala tako dolgo, dokler sam ne izraziš drugačne želje;

sicer pa ne vidim ne v enem, ne v drugem nobenga problema in s tem nimam težav 🙂))

Vsak na svoj način izraža spoštovanje do sogovornikov … Meni se vikanje na forumih sicer ne zdi potrebno, nimam pa prav nič proti.

MyD, kogar moti, je to njegova težava, tebi lahko mirno ‘dol visi’. :>

ups, ups, ups…. moja površnost. v tolažbo pa, saj ni bilo prvič 🙂))

Za vzdušje, ki ustvarja domačnost, je meni vikanje zelo moteče. Vikanje naredi med ljudmi določeno pregrado oz. distanco, rangiranje, zato mi ni všeč, ker mi deluje preveč uradniško in hladno, razen če gre za neznance ali določene avtoritete, če je odraz spoštovanja npr. do starejših ljudi…

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Tikam ali vikam na forumih po občutku.Onikanje ne pride v poštev nikoli nikjer.

Opa, še ena občutljiva dušica. Ali ranjen velik ego, kdo bi vedel… 🙂

Glej, jaz sem ti to spodaj napisala, ker je meni osebno moteče. Na forumih velja pravilo, da se tikamo, to je večkrat povedal sam moderator.

Če želiš, pa mirno vikaj ali onikaj dalje. V pojasnilo – mene to moti zato, ker vsakič ko prebiram tvoje poste (ki jih mimogrede rada berem) tuhatm ali pišeš v množini ali ednini.

Na spletu (forumih) se tika, ne moti pa me tudi vikanje, če se kdo odloči tako!

NE RABIM POTRDILA, DA SEM NEUMEN, IMAM POTRDILO O DRŽAVLJANSTVU!

Vikanje – ali karkoli drugačnega od večine – v tvojih prispevkih se – meni – zdi popolnoma tvoja stvar
Vse kar ni pretirano invazivno ali žaljivo – je OK.

Še na mnogo Vi, ti ali Oni-kanih prispevkov!

Hja, jaz sem si dala (s tvoje strani omenjenega) duška že prvič, ko si se oglasil tukaj. Velja tole dovoljenje tudi za nazaj? 🙂

Sicer pa v svojih forumskih zapisih ljudi skoraj vedno tikam. Tako prakso sem zasledila v večini dialogov tega portala. Tukaj se družimo, pridobivamo izkušnje na svoj način – čeprav se ne poznamo.

A tudi sicer ne povezujem spoštljivosti z obveznim vikanjem – v bistvu skoraj vse meni ljube osebe tikam. In obratno pričakujem tudi od njih. Razumem pa tudi, če tega (iz svojih razlogov) ne morejo.

Vikanje zna biti tudi izkrivljeno. Ko se samo spomnim poročanja o Plutu, ko so ga vsi naši državni funkcionarji naslavljali z “gospod Plut”…

zajec je bil največji lover v gozdu, vse je poseksal razen vidre, no kmalu pade tudi vidra, ko jo naslednjič sreča jo pozdravi, zdravo tidra, vidra mu odvrne nisem tidra ampak vidra, zajec odvrne, tiste ki jih poseksam jih ne vikam

Hja, jaz sem si dala (s tvoje strani omenjenega) duška že prvič, ko si se oglasil tukaj. Velja tole dovoljenje tudi za nazaj? 🙂

Sicer pa v svojih forumskih zapisih ljudi skoraj vedno tikam. Tako prakso sem zasledila v večini dialogov tega portala. Tukaj se družimo, pridobivamo izkušnje na svoj način – čeprav se ne poznamo.

A tudi sicer ne povezujem spoštljivosti z obveznim vikanjem – v bistvu skoraj vse meni ljube osebe tikam. In obratno pričakujem tudi od njih. Razumem pa tudi, če tega (iz svojih razlogov) ne morejo.[/quote]

Novinarji se tikajo med sabo in še ena zanimivost, Janez Potočnik tudi gladko tika ljudi – ne vem, če res čisto vse po vrsti, ampak nima problemov s tem. Meni je zato samo še bolj simpatičen.
Pa da ne bo pomote – jaz sicer v “uradnih situacijah” vikam vse ljudi, tudi prodajalko, ki ima srednješolsko prakso. Samo tukaj smo pa na demokratičnem mediju enakih med enakimi.


Kako pa je klical lisico? :p

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Gospod Jože Hočevar je v minutah za jezik, ki ga je najti v Primorskih novicah na to temo napisal duhovit odgovor eni ženski, ki ga pripenjam v celoti. Splača se ga prebrati.

Sprašujete me, drage bralke in bralci: Kakšno zvezo naj bi rimski modrijani imeli z vikanjem in tikanjem ali sploh z jezikom? Imajo zvezo, v glagolu “ohrani”. Dokaz so v verz povezane iskreno mišljene besede nekoga izmed vas, ki pošiljate vprašanja o jeziku: “Spoštuj, ohrani, brani jezik svoj, in jezik te bo branil, ker je tvoj!”

Lahko bi nadaljevali o obrambi reda v jeziku, o spoštovanju njegovih pravil, s pomočjo katerih je sposoben izreči tisto, kar sam hoče, in se mu ne zareče tisto, česar noče.

A moramo ostati pri vikanju in tikanju, ker ste me nekateri že pred letom dni vprašali, kako pravilno koga vikamo. Nekdo, bila je ženska – a zaimek “nekdo” tega ne pove, ker kaže bolj na moške kot na ženske – je skoraj že obupala:

“Moti me napačno vikanje. Motovilijo poslanci, večina z raznimi mašili, pa premnog novinar na TV, zdravniki v ambulantah: ‘Gospa, zakaj niste povedala, da ste imela težave s srcem?’ In akviziter pozvoni na vratih: ‘Dober dan, gospa, boste naročila novo zdravstveno revijo …’ V nos mu zaloputnem vrata, ker narobe vika. Jože, mi potrdite, da mislim prav?”

Draga gospa – imena ne izdam, da vas zamerljivi doktor ne nažene iz čakalnice – spoštljivo vikanje je za omikano življenje v mirnih časih. Opice se ne vikajo, ko se kot naše stranke udarijo za pol banane, in Avstrijci niso vikali Italijanov, ko so se streljali iz jarkov soške fronte. Tudi partizan in domobran sta se vse prej kot vikala, če sta se srečala in ostala živa.

Vikanje (iz zaimka vi) v drugi osebi množine, gospa, je najbrž porojeno v srednjem veku, ker v svetem pismu se Kristus ne z apostoli ne z Bogom ni nikoli vikal, in ne stari Grki in Rimljani med seboj, ne v tragedijah ne v epih in ne v pesmih. Srednjeveški vitez pa je vikal svojega gospoda kralja in tudi klerik svojega prelata, škofa, kardinala, papeža. Vsi indoevropski jeziki pod obnebjem evropske civilizacije poznajo vikanje, če le imajo glagolske oblike za vse osebe, spole in števila: govoriš, govorita, govorite itd. Samo Angleži so v zadregi, ker “you speak” pomeni “govoriš, govorita” in “govorite”, zato morajo vikanje dokazovati z angelskim pogledom ali, bolj pohvalno, z darom.

Naš sosednji nemški jezik si je za izraz spoštljivosti izbral onikanje (po zaimku oni) v tretji osebi množine. In to navado so ob nedeljah za gospoda župnika prevzeli tudi naši predniki. Maziljence in take so ne le vikali (npr. o gospod, ste le prišli), ampak tudi onikali (o, naš gospod so le prišli). Dandanes je onikanje starinsko, če ne mrtvo. Ostalo je le onikanje za tiste spoštovane, ki niso poleg nas: naša mama so molili v cerkvi pred oltarji, oče pa hudičali v gostilni med sejmarji. Prav tako sta že mrtva onkanje in onokanje. Onkamo nevernika, če ga ledeno vprašamo, “kako se on piše”, namesto “kako se pišeš”, onokamo pa, če ga vprašamo, “kje je ono bilo”, namesto “kje si bil”.

In kaj pravi slovnica, gospa, o vikanju, tikanju, onikanju, onokanju in onkanju? Pravzaprav nekaj malega pove samo o vikanju: vikamo tako, da cel povedek postavimo v 2. osebo množine. Torej prav je samo: “Gospa, zakaj niste povedali (ne povedala), da ste imeli (ne imela) težave s srcem?” In: “Gospa, boste naročili (ne naročila) novo revijo?”

Vendar živi jezik kdaj izbere tudi slabšo, srednjo pot. Ne podčrta le množine, ki je pri vikanju obvezna, ampak tudi spol vikane osebe. Spol oseb je zmerom moški ali ženski. V prvem delu povedka “niste povedali” živi jezik žensko vika (niste), v drugem pa jo opozori, da je ženska (povedala). Takšno polovično vikanje v zbornem govoru preganjamo, v pisanje nam pa hvala bogu še ne uide. Torej, gospa, upravičeno zaprete vrata v nos akviziterju.

Vikanje in tikanje sta odvisna od diha božjega in nebožjega. Božjega je upesnil Puškin: “’Vi’ hladni za prisrčni ‘ti’ je v zmedi zamenjala.” Med njo in njim je vzplamtela iskrica ljubezni božje. Nebožji pa je znan s slovenske bratovščinske veselice: so popili tri barigle vina, se zvalili dol pod mizo, se tikali, dotikali, kam vtikali, spotikali, z noži “tikali” …

A mi smo vsi za tikanje po božje, da se ohrani dober jezik in bo trajal red. Serva ordinem et ordo servabit te.

[youtube]fswpe99q080[/youtube]

Frane Milčinski Ježek: E lon lan ler (Richepinov motiv) (album: Balada o koščku kruha, 2004 ?)

Opomba: Jean Richepin (1848–1926), francoski poet itd.

Ob tej pesmi na Youtube so zapisane Ježkove besede:

[center]»Če se je ob mojih žalostinkah komu utrnila solza, je treba vedeti, da teh solz nisem natočil jaz. Nabrale so se že prej.«[/center]

Ne štekam, kaj ima upesnitev Kosovelove pesmi “Richepinov motiv” opraviti z vikanjem?

Odlično napisano.
Quidquis agis prudenter agas et respice finem.

New Report

Close