Pozdravljeni,
srčno upam, da me boste razumeli, namreč to kar bom napisala ni moja zgodba in zato jo tudi nimam pravico delit, toda sem ze obupala nad vso “strokovno” pomočjo. Mogoce naslov teme ni dovolj obsiren, saj potrebujem vec nasvetov in veliko informacij. S punco sva skupaj ze 8 let, in v tem času sva dali veliko skozi, toda zdaj me je moje neznanje pripeljalo do roba. Punca je pri 12 letih imela raka na maternici, katerega je po dolgem zdravljenju premagala le z operacijo, pri čem so ji odstranili tako maternico kot jajčnika. Med zdravljenjem, so njeni biološki starši dosegli “vrhunec” potrpežljivosti (kruto povedano, toda zal resnicno) in so jo zapustili. To vam pišem, ker upam da vam bo to pomagalo razumeti najino razmeje. Torej povrh vsega kar je morala prezivet, je ostala tudi sama. To obdobje kljub temu da sva zelo povezanje nisva veliko omenjale. Vem da jo to močno boli, in kljub temu da sem se o temu poskusila znjo več krat pogovorit, je razgovor koncal z “ne morem, sorry”. Veliko krat sva skupaj obiskale strokovnjake, ker vem da jo to dusi, toda ucinka je bilo malo malo. Pred cca mesecem in pol je zvedela da ima raka na dojki. Po operaciji (kjer so ji odstranili celo levo dojko in naredili takojšnjo rekonstrukcijo) je sledilo obsevanje. Bala sem se da se bo zopet zaprla vase, toda na zacetku mi je zaupala, vedela sem kaj se dogaja in jo spodbujala. Ne me narobe razumet, vem da nemorem niti zacet razumevat skozi kaj gre, ampak vem da ni prav da skozi to gre sama. Toda ko je obsevanje zakljucila, me je postopoma začela izključevat iz “svoje bolezni”. Tega ji ne morem dovolit, razumem da potrebuje cas in svoj prostor za dihat, vem tudi da to kar mene “muci” ni niti milioniti del tistega kako je njej, ampak rada bi vedela kako je in kaj naprej. Kar mi je uspelo povezat je to da se je rak dojke razsiril na kosti, bolj natancno na nadlahtnico in tretje vretence zgornjega dela hrbtenice. Zdaj pa vas prosim, če imate kaksne koli izkušnje, nasvete, kar koli kar bi mi lahko pomagalo razumet kaj se dogaja, prosim vam sporočite mi. Prebrala sem ogromno literature, poskusam se pozanimat kolko se da, da vem kako ji pomagat, toda sem zelo neuspesna. Vsako jutro jo gledam kako trpi, ampak vse kar si ona zeli je iti v sluzbo, zal predpostavljam da jo gusim, toda se trudim ji dat prostora, in upam da bo ona prisla sama k meni ko bo pripravljena, ampak v tem casu moram razumet kaj zdaj? Kaj to pomeni dejansko? Rak se siri zelo hitro, prehitro (glede na to kar sem pobrskala) in se bojim da jo bom izgubila. Njen zdravnik (na onkologiji na HR), ah ne vem kaj naj vam rečem, sem poskusila tudi do njega stopiti, toda se mocno bojim da ga najino razmerje moti in da nima pravilnega pristopa do nje. Ampak mogoce samo tako mislim ker dejansko ne vem vsega. Zanima me ce mi lahko zaupate izkusnje z Strontium-89, o tem sem veliko prebrala, toda ne vem ali se pri nas sploh to uporablja oz ali jaz to vse dobro razumem. Vidim da jo boli, pa ne vem kakšne opije bi morala jemati? Ali sploh sme delati v taksnem stanju? Zakaj tako močno sili v službo, zagotavljam da ni zaradi financijske situacije. Kako je z biopsijo raka na vretencih, zopet kar se prebrala me je na smrt prestrasilo, ampak vem da ni vse na netu za verjet, po drugi strani pa se tudi od pacienta do pacienta razlikuje. Prosim vas da mi pomagate, vem da prosim veliko, mogoce zahtevam celo nemogoce, toda ze leta sva same, prijateljev je manjsi krog, ki Bog ve da zadnje case niso v oporo, saj bezijo od nje, raje kot da ji pomagajo. Mogoce pa se jaz motim, res ne vem! Zato vas prosim, napisite mi kako to poteka, kaj naredit, kako so vam prijatelji in partnerji pomagali. Iskreno se vam zahvaljujem vnaprej! In moram dodat da vas obcudujem, tolko pozitivne energije kot sem tukaj zasledila, nisem se na nobeni svetovalnici. Pa prosim vas, vidite da o raku vem zelo malo, nisem niti zacela razumevat bolezen, zato prosim povejte mi podrobnosti in dejstva ne glede kako tezka je resnica.
Hvala vam!
LP
Nea