Nov partner je večino dneva odsoten
Pozdravljeni, ker nikakor ne znam rešiti moje situacije vas prosim za mnenje.
Sem ločena in imam dva mladoletna otroka, katerih skrbnica sem jaz, z ocetom imata redne stike in dobre odnose.. Z novim partnerjem že peto leto živimo skupaj, prav tako ima tudi on dva mladoletna otroka in naši medosebni odnosi so dobri. Najina zveza je stabilna. Vendar pa se zavedam, da se lahko v življenju marsikaj zgodi.
Ves čas najinega skupnega življenja me zato bega ena stvar. Preselila sem se v njegovo hišo, ki jo polovico se izplacuje bivsi zeni. Ne zeli da mu pri tem pomagam. Zato dela nadure in je vecino dneva odsoten. Nekaj casa sem vztrajala in mu pomagala, a ker je vedno govoril v ednini…v smislu da ima velik kredit itd….sem nehala. Sedaj razmišljam, da bi si kupila manjše stanovanje za svojo varnost. V hiso sem ze precej vlozila …in se bo treba pa nimam vec volje , ker nisem nikjer zraven zapisana. A želim preveč, ko mu rečem da se mi to ne zdi fer? Da se bojim. Kaj bo če se mu kaj zgodi? Ne zeli, da kupim stanovanje in pravi da me nima kaj skrbeti. Pa me. A mi lahko svetujete?
Mislim, da je prav in pošteno, da se pogovorita tudi glede lastništva. Če živita skupaj v hiši, v katero si tudi ti že precej vložila, je prav, da postaneš tudi ti lastnica določenega deleža, vsaj približno, kolikor si vložila v hišo. (ne vem, morda eno četrtino, eno tretjino), to se vidva pogovorita med seboj. Nikoli se ne ve, kaj se bo zgodilo jutri, nihče nima garancije na tem svetu, nekega dne lahko ostaneš brez strehe nad glavo in kako boš potem to urejala s tožbo?
Hvala za vaše razmišljanje. Točno tako sem mu ubesedila, kot ste mi zapisali. Že velikokrat. Pa pravi, ja saj bomo uredili. Pa nismo. Kar se tega tiče, mi je vse bolj jasno, da se izmika. Tudi sicer me bega njegova nedavna izjava, ko je dejal, da bo napisal oporoko in v njej, da imam do smrti pravico ziveti v hisi. Na to mu nisem dala odgovora, ker me je izjava mocno prizadela. Cutim, da to ni posteno do mene in mojih otrok. Torej, ce vlagam, izplačuje se kredit za hiso in se bo se 15 let, posledično jaz dajem več za hrano itd…ali sem upravičena do lastništva ali res ne? Prosim naj mi to kdo razjasni
Lahko je meni pametovati, ker nisem na tvojem mestu. Jaz te razumem, da kljub silni ljubezni želiš imeti tudi streho nad glavo. Ampak vseeno: tvoj partner se lahko danes ne vrne več iz službe in čez par dni ga boste lahko že pokopali. In kaj boš ti? Jutri že pakirala kufre, ker tam kjer si, ne boš mogla ostati. Razen, če sta prijavljena v izvenzakonsko skupnost in boš dokazovala svoj vložek v hišo (ja, zbiraj račune, dokazuj s plačo…), ampak to ne bo prijetno, niti lahko. Verjetno bo šlo za tvojo besedo proti besedi bivše žene oz. bodo dediči tako ali tako njegovi otroci, za tisti del, kar ni lastnica bivša žena.
Moj predlog je, da ga postaviš pred dejstvo: ali te zapiše kot solastnico hiše (o deležu se dogovorita), ali si s svojim denarjem kupi stanovanje. Eno ali drugo uredi čim prej. Nisi sama, imaš tudi otroke, ki morajo imeti streho nad glavo. Tudi če sta se imela partnerja zelo rada in se dobro razumela, je kdaj že bil problem, ker ni bilo nič njeno, partner pa je nenadoma umrl…
Če boš zdaj kupila stanovanje, bo pol po zakonu njegovega, ker je bilo kupljeno v času trajanja zveze in ne z npr. dediščino ali kakim drugim izrednim prihodkom. Po drugi strani pa imaš ti seveda pravico do določenega deleža, ker hočeš nočeš pomagaš odplačevati ta kredit za hišo. Nemogoče je, da ga ne bi vsaj posredno, če že ne neposredno. In tukaj je on zelo nefer. Po zakonu, tako kot je trenutna ureditev, če ne napišeta predporočne pogodbe, si ti v precej slabšem položaju od njega, ker boš morala v primeru, da se karkoli zgodi, dokazovati svoj prispevek in lastniški delež. Pol hiše je nedvoumno njegove, saj je bila njegova že pred vajino zvezo, drugo polovico pa še odplačuje s tvojo posredno in neposredno podporo …
Poleg tega ti ne moreš vedeti, kaj bo dejansko napisal v oporoko. Če imaš ti pravico bivanja, to za otroke de facto pomeni, da ne bodo mogli razpolagati s hišo do tvoje smrti. To je potem bolj švoh dediščina, ker se lahko zgodi, da dediči do nje dejansko pridejo šele, ko bodo že tudi sami stari in se bodo že njihovi vnuki osamosvajali …
Moj laičen nasvet: če boš res kupila stanovanje, spišita tako imenovano predporočno pogodbo, v kateri opredelita, kaj je od koga in kdo ima pravico do česa. Dosedanja vlaganja pa pač glej kot najemnino, nenazadnje imate vsi trije varno in udobno streho nad glavo. Verjamem pa, da tak odnos malček zaboli. Ker je to resna zadeva in tukaj ustna beseda in zagotovila včasih ne veljajo nič. Osebno poznam primer, ko je morala partnerka še pred pogrebom ven iz partnerjeve nepremičnine, ker so bili dogovorjeni samo ustno, dediči pa tega niso spoštovali. In obstajajo ljudje, ki se jim to zdi celo prav. Pa potem primer, ko se je žena odpovedala dedovanju v korist vnukov, kar je bila zapustnikova želja, potem je pa imela srečo, da je živela dolgo, zelo dolgo, in so jo izrivali iz enega kota hiše v drugega, vnukom je bila strašno odveč in v napoto, čeprav je celo otroštvo skrbela zanje in je bila super babica. Ampak vnuki ne ostanejo vedno otroci, dobijo može, žene, ki niso nujno poosebljena dobrota.
Saj ne rabi umret, da ostane brez vsega. Lahko jo jutri nažene ven in pripelje drugo fračo v bajto.
Sicer pa…odplačuje ženin del bajte, pa jo naj napiše že kar na drugo žensko. Malo tupo razmišljanje.
Avtorica. Ti pa če si tak naivna, da vlagaš v njegovo hišo, pač bodi. Ne razumem zakaj misliš, da si del nečesa, kar nikoli ni bilo in ni tvoje, če se pa hočeš zasigurat, naredi to s svojimi rokami, ne na tujih plečih.
Hiša je bila njegova ko sta se spoznala in bo njegova do njegove smrti. In če nimaš dokazil, da si vlagala v njo, se lahko obrišeš pod nos.
Sicer pa…lahko da te samo finančno izkorišča, služba pa samo izgovor za…saj vemo kaj.
Meni se pa zdi, da samo izsiljuješ, ker bi pač rada nekaj, kar ni tvoje oz.ne veš, kaj ta njegova odsotnost v resnici pomeni in omenjaš lastno stanovanje, da se prepričaš o njegovi ljubezni in zvestobi.
Če si lahko danes kupiš stanovanje, ga boš lahko tudi naslednje leto, če se kaj med vama zalomi, mar ne?
Verjetno ti ne bo rekel, da draga, kupi si ga, ker boš potem začela gnjavit zakaj in kako…ker če bi te ljubil na to ne bi pristal. Po drugi strani, pa mu paše močan finančni priliv s tvoje strani.
In čez 5 let (hipotetično) bo on hišo izplačal, ti pa boš še vedno brez doma.
Zaradi mene vlagaj denar v luft.
Vse vaše odgovore popolnoma razumem. Pozitivne in negativne. In.prav zato nekako ne morem postaviti stvari na svoje mesto.
Gre za to, da je bila hiša njegov življenjski projekt, pa vendar ..če gledamo zdaj njega.. zakon mu ni uspel. Ko sem se jaz preselila k njemu, je bil v celoto lastnik polovice hiše. V to se ne Mislim mesar nikoli, če bi se mu kaj zgodilo. Druga polovica se izplačuje. Z dolgorocnim kreditom. Finance imava skupne. Meni se zdi logično, da imam pravico biti lastnica vsaj 1/4 hiše. Res v tem primeru živim na njegovih plečih? Kaj pa moj vložek? Moje delo?
Preden sva zaživela skupaj, sva se dogovorila da bo uredil tako. Pa se sedaj izmika.
Ja, kri ni voda. Se strinjam. In jaz imam dva otroka. Je fer do njiju, ko jaz umrem, da sta upravicena do ničesar? Vprašam, ker nisem več tako pametna.
Sicer pa, tukaj sprasujem, zato da mi pomagate če imate znanje in ne obsojate. Sama se dobro zavedam, da življenje obrača svojo pot. Nikakor ne takšno kot si jo želimo. Če bi bilo po moje, bi z novim partnerjem želela zaživeti čisto nekje na nevtralnem …ali v stanovanju ali v hisi …pa ni šlo. To sem vzela v zakup. Vem, da je to najina stvar. Midva jo morava rešit. In nikakor mu ne mislim delati krivice. Ampak tudi sebi je ne bi rada naredila. V vseh ostalih pogledih ne obžalujem življenja z njim in kolikor vidim, tudi on enako razmišlja. Imava približno enake dohodke in v vseh pogledih si pomagača. On meni in jaz njemu. Imava se rada. In tudi otroci se med seboj krasno razumejo. In verjemite, to mi največ pomeni. Pa vendar je pa le treba pogledati v prihodnost….marsikaj se lahko zgodi.
Jaz sem pač ena tistih, ki ne verjame v “dokler naju smrt ne loči”, zato nikoli ne bi šla v to, da bi vlagala v nekaj, kar ni moje. Konec koncev moraš gledat tudi na svoja otroka. Ne boš samo ti ostala brez vsega, tudi otroka bosta.
Če vama štima tak način…ne vem. Se je začel odmikat odkar si začela omenjat, da želiš svoj delež? Zamisli si, da vama ne uspe in bo moral še tebe izplačat, medtem ko še dolga do bivše ne bo izplačal. Jaz ga razumem.
V vsakem primeru boš ti potegnila takratko. Saj to veš ne?
Edino kar lahko narediš….prijavi se kot ločeno gospodinjstvo in začni šparat ali pa kupi neko stanovanje. Tako se ne bo delilo, če vama ne uspe.
Mah. Saj je grozno tako razmišljat za vnaprej, ampak meni so vedno v podobnih primerih najbolj pomembni otroci. Breme ki si ga je naložil naj ne bo tvoj problem.
Imam podobno situacijo. S tem, da jaz imam stanovanje od prej. Novi partner pa zeli da ga prodam in da skupaj obnoviva staro hiso, ki jo je podedoval.
Vendar, na to nisem pristala. Imam otroka, ce se meni karkoli zgodi, nocem da sta brez strehe nad glavo. Kaj ce se partnerju kaj zgodi? Dedujejo njegovi otroci…spet sem brez strehe nad glavo, ker bi se seveda tudi prostovoljno umaknila, ker je to njihova druzinska dediscina. Sedaj sva uredila tako, stanovanje ostane in se ga oddaja. Z denarjem se odplacuje kredit za hiso. Vpisana sem kot delna lastnica. Ce se meni kaj zgodi dobi moj otrok povrnjen delez, ce se njemu ga dobim prav tako in prepustim hiso njegovim otrokom.
Te logike pa res ne razumem. Onadva kot par skupaj odplačujeta ženino polovico hiše. Poskusi se postaviti na njeno mesto. Poročiš se s človekom, ki je sicer dva dni pred poroko sam kupil hišo, vendar polovico vrednosti odplačuje s kreditom. Ti se torej strinjaš, da pri tej hiši ti osebno nimaš nič in da ne pomagaš odplačevati kredita? Če bi se po 20 letih ločila, bi mirno in brez ugovora pospravila svoje cunje in šla? Res bi te rada videla.
Avtorica, jaz sem ti napisala precej točno in realno. Vidva imata lahko na videz dobro zvezo, ampak pri denarju se pa očitno vse konča in partner ne misli nate in tvoje dobro, temveč le na svoje otroke. Ki bodo morda ob njegovi smrti čisto okej preskrbljeni, ti pa brez strehe nad glavo. In če smo realni, boš ti tista, ki bo zanj skrbela v primeru bolezni, ne otroci. A na koncu si po njegovem ne zaslužiš niti varne starosti. Tako on razmišlja, to je realnost!
In ti si zdaj res v začaranem krogu, ker karkoli skušaš ustvariti na novo s svojim denarjem, bo pol njegovega – tako v primeru ločitve kot v primeru smrti (pol premoženja se bo izločilo iz dedne mase kot njegova last). In bosta tvoja otroka od te polovice dobila vsak po tretjino od te polovice oziroma šestino celote. Se pravi spet bolj bogo vse skupaj. In po smrti moža njegova otroka vsak polovico njegovega, od njegove polovice in od njegove šestinke, torej več kot tvoja otroka. Absurdno!
Skratka, na eni pomembni točki vajina zveza popolnoma in v celoti odpove. Žal. Ali boš to skušala odločno razvozlati in rešiti, enostavno se morate sprijazniti, da ste pokombinirana družina in da mora biti v primeru tragedije poskrbljeno za VSE, ne samo za njegove otroke, ali pa se odseli, prekini zunajzakonsko zvezo in začni ustvarjati svoje premoženje, da bo za tvoje otroke nekoč, če bo treba, poskrbljeno enako kot za njegove. Ker zdaj trenutno NI.