noseča in prevarana
Pia, Antonio in Primož!
Se zelo strinjam z Antoniom…vire informacij je zmerja treba jemati z določeno mero skepse in se zmeraj vprašati, kaj informator hoče od nas. Govorim iz prve roke, ker se mi je nekoč zgodilo, da mi je znanka osirala tipa, češ kako me vara, v resnici pa je bila to le njena pobožna želja, ker je bila zaljubljena vanj.
Kar se tiče Antonievih nadaljnih naved po zadovoljevanju potreb na najvišjem nivoju…oprosti, noseča ženska gre skozi metamorfozo, ko zaradi naravnih procesov zgubi precej sexappealnosti. To pa je nujnopotrebna kvaliteta, da je sex za moškega dober. In izjava kakšnega tipa, da mu njegova nosečnica ne diši več je zelo življenjska TODA…naj bo to izgovor, da se fukari drugje? ker po tvojem zadovoljuje svoje potrebe na najvišjem možnem nivoju…in to je skrajni egoizem
Tale tvoja teorija je po mojem mnenju skrajno ego-individualistična, skupnost – bodoča družina takih teorij žal ne prenese.
Sicer nisem ekspert za psihologijo, vendar mi je kot laiku jasano, da ko kdo govori o varanju, ne misli zgolj na nedolžno kofetkanje…in kaj je varanje bi se lahko dlakocepili tule u nulo, vendar si upam stavit, da iz konteksta piinega posta izhaja, da piin možiček drugje namaka svoj klinček, že 2 meseca….to ni posplošitev, ampak izkušnja, ki v mojem primeru danes in tukaj velja v približno 95%
Nosečnost je čas, ko je partnerstvo na eni izmed najhujših preizkušnj…koliko lahko posameznik postavi na drugo mesto svoje lastne interese v korist interesov družine…in piin tip ga je polomil big time
Nekje v odgovorih je bilo zapisano, da se je to zgodilo !X celo pri paru, ki je danes poročen 30 let…nikakor ne rečem, da nismo vsi krvavi pod kožo in da imamo slabe TRENUTKE in se včasih iz SPODRSLJAJEV kaj tudi moramo naučiti. Bistveno pri takih napakah pa je moč, da spodrsljaj priznamo in se naprej trudimo, da napake ne ponovimo. Tole v piinem primeru pa po 2 mesecih ni več za jemati kot spodrsljaj v trenutku slabosti…ampak je to kilavost karakterja.
In še tebi draga pia…tudi sramežljivi moški so lahko ženskarji. Naj te ne-sramežljivost ne zavede, gledati moraš na to ali je njihov ego zdrav, torej koliko potrebujejo potrditve od žensk, da so pravi dedci…ni ženskar samo tisti, ki ima mnogo črtic, ampak tudi tisti, ki si želi, da bi imel veliko črtic.
Antonio!
Načeloma se strinjam s teboj.
Vsak človek ima svojo resnico in vsaka je LEGITIMNA – v njegovem kontekstu. Vsak deluje v kontekstu svojih prejšnjih izkušenj (in celotnega življenja), ki jih bolj ali manj, zavestno ali podzavestno prenaša na prihodnje izzive ter preizkušnje. Le malo ljudi to ozavesti in skladno s tem spreminja “programirane” vzorce odzivanja na različne situacije. Stvar človeške percepcije – informacije, ki so predelane ponavadi ne predelujemo znova, zato npr. ne opazimo, če je na igralnih kartah črno srce in rdeči križ (dokazan preizkus). Zato bo prevarana ženska, ki jo je to hudo prizadelo in se spominja vseh težav, ki so nastale s tem, varanje obsojala. Nima drugačne izkušnje.
Resnična širina človeka je v tem, da sprejme oziroma poskuša razumeti resnico drugega in se poskuša vživeti v situacijo drugega. “Bljak”, kot imenuješ resnice drugih nikakor ni zaželena za svetovalce, ne laične ne profesionalne. Kaj narediš s tem? Postaneš isti. Gotovo imajo ljudje razlog za obtoževanje in tudi če je to obtoževanje neopravičeno, jih nadaljnje obtoževanje ne bo spremenilo, se ti ne zdi?
Postavljanje vprašanj, ki nas vodijo do uvida in razreševanja težav je res tisto, kar pogosto manjka ljudem, ki so v stiski in težavah.
Skratka: malo sem pokomentirala, saj sem tudi sama tista, ki pomaga in svetuje ljudem, ob tem pa tudi sama potrebujem nasvet drugih ali pa samo poslušanje…
Želim ti obilo zadovoljstva pri svetovanju, saj s tem, ko pomagamo drugim, pomagamo tudi sebi, ne? Pa brez “burning-outa”!
Primož!
Kljub temu, da se ne strinjam vedno s tvojo resnico (to nas dela edinstvene!), izrekam priznanje za tvoj trud in ti prav tako želim veliko zadovoljstva pri delu.
Vsem skupaj samo tole:
Načelno smo vsi lahko za strpnost in popustljivost, pa dolge razprave o tem, zakaj se je to zgodilo, ali se je….
Ampag gospodična je napisala konkretno….”me je prevaral” in predvidevamo da sta o tem kakšno že rekla….
Za moškega ali žensko pa ni opravičila, da prevara v trenutku slabosti.
Zakaj bi opravičevali moškim, ker so pač moškim…a če bi ga nosečnica prevarala, bi rekli…odpusti ji, saj je noseča…bo bolje?
Če je moški dovolj zrel za otroka in sploh partnerski odnos, potem se pač zna zadržat. Skušnjav pa nimajo samo moški, ker mislim da vsakemu zdravemu človeku paše, če vidi da komu ugaja…in ko naj bi prišlo do resne situacija, naj bi tudi vsak presodil, kaj to za seboj pripelje…če tega ni sposoben, potem ni zrel za zvezo…
Moje skromno mnenje, nočem pa nikogar prepričevat kaj naj naredi, ampak na dolgi rok se nezaupanje ne obnese, v nobeni vezi.
lp
Pia:
kamor koli pogledaš je 2/3 partnerjev sigurno prevaranih. Varanje je torej prisotno skoraj vsepovsod. Samo mi ga ne opazimo, ali pa vemo za njega in se čudimo, kako lahko drugi to prenaša.
In ko se sami znajdemo v taki situaciji?
Odvisno od človeka kako lahko to prenese.
Poznam primer: nosečnice v 8. mesecu in enim otrokom starim 6 let, ki je odšla od partnerja, ker je imel v tem času že drugo nosečo 3 mesece.
Po nekaj letih ponovno živita skupaj in videti sta srečna.
Mnogi pa ostanejo skupaj tudi po tem, in mogoče kdaj vrnejo milo za drago.
Ponavadi ne obsojam nezvestobe kar apriori. Vedno obstajajo neki razlogi, vsak partner ima lahko svoj prav itd…
Ampak nosečnost in otrok je pa skupen projekt dveh in vzeti je treba v zakup, da pač nekaj časa ne bo seksa, vsaj ne takega kot je bil prej. Če moški tega ni sposoben, ni vreden, da dobi otroka… Ker pa ga bo kljub temu dobil, je pomembno neodgovornežu nekako vcepiti v glavo vsaj odgovornost za otroka. Kot partner je itak čista nula.
Primož, jaz bi pa predlagal, da se ta g. Antonio (Bog mu pomagaj) najprej kar sam s svojo tehniko nevrolingvističnega programiranja, preprogramira, na kak bolj konkreten, pa malo nižji svetovalni nivo, kot ga je prikazal do sedaj. Veliko visokih besed, viskok nivo, … pa malo uporabne vrednosti. Mislim, da ljudje tukaj potrebujejo bolj nasvete iz prakse, kot pa iz knjig.
Upam, da ta g. Antonio ni le še eden tistih tipa Ty… , ali pač, bomo videli (po mojem občutku sodeč bo, pa nič zato, taki ponavadi, pridejo, se malo napihujejo, potem jih pa kar zmanjka, če ne požanjejo vsesplošnega aplavza) !
Bodimo ljudje do ljudi ! Lp Rossi
DAJMO SE VRNITI K PII!!!
Zdi se mi, da ste vsi nekje drugje kot Pia s svojimi mislimi in čustvi. Dobro, zakaj je to naredil ne vemo, morda tudi Pia ti tega ne veš, da se to ne dela, smo vsi po mojem enotni (smo,ali nismo?).
Po mojem je Pia zdaj s tabo tako, da pravzaprav se ti je zrušil svet. Imela si vizijo, pot, načrte, kajne? In ko si izvedela, da te vara, se je to sesulo. Polno je vprašanj, kako pa zdaj naprej? Kakšna je moja mot? TO je po mojem najhujše. Seveda se moraš soočiti z vsemi fazami, od zanikanja(ko si si rekla, pa saj ne more biti res in takrat ženske preverimo informacijo. Nekdo zgoraj je rekel, da naj se prepriča. Mislim, da si se ti prepričala), potem je obup in solze, ki so solze smiljenja sami sebi, pa tudi solze jeze. Potem si jezna in potem vališ to prekleto krivdo enkrat nanj in drugič nase. Najpomembnejše vprašanje pa obvisi v zraku:KAJ ZDAJ?
Odgovora na to nekako ni bilo,a li pa so bili samo namigi. Poglej. Najprej si dopovej, da je normalno, da si prizadeta, jezna, objokana, da te boli duša, da te stiska v prsih, da ne vidiš več smisla in potem še enkrat od začetka vse našteto. Do teh občutkov imaš vso pravičo in nikar ne podlegaj nasvetom kake mame ali prijateljice, ki ti seveda dobronamerno prigovarjajo, da bodi močna, da ne pokaži…bla, bla. Prav je, da imaš čustva in jih pokažeš in to sproti, ker če jih boš potlačila, bodo v enem kosu skočila na plano in takrat je lahko nevarno zate in za otročka.
Druga stvar pa je, da SE TI NI TREBA odločati zdaj. Naslednja dva meseca skušaj občutiti otročka, pripravi se na to bitje in imej ga rada. Na začetku mame niti ne znamo imeti rade, potem pa je to boljše kot vsaka druge vrste ljubezen, verjemi. Potem pa nekaj mesecev sploh ne boš imela časa. Otrok te zaposli in pripravi se na vstajanje ponoči, ko ne bo njega, ko boš sama zelo utrujena, toda za lastnega otroka je to razdajanje pnaravnost fantastično. Ne pozabi, da moraš prositi za pomoč. Naj ti pomaga mama, prijateljica…kdorkoli. Mame so ob raztreseni otročnici tudi pravi pomirjevalni balzam. Šele POTEM bo padla odločitev. In verjemi, ko boš imela porod za sabo in ves tisti čas, ko se bosta z otročkom ujela, takrat boš odgovor imela na dlani. Vedela boš kako in kaj.
In še namigi, ki so čisto moji. Nikar se jih zdaj ne okleni, ker tako bi naredila JAZ, ne pa kdo drug:
Stanovanjsko gnezdece naj bo tvoje, naj se on odseli, saj je on zas…l! Pri tem mirno vztrajaj s pomočjo bljižnjih. Pospremi ga z besedami, da bo tako imel čas za razmilek. Tudi ti boš tako imela svoj čas za razmišljanje in verjemi, da boš skorajda podzavestno premlevala o vsem dobrem in tudi slabem v vajini vezi. In to razmerje med plus in minus boš vedno bolj občutila.
Otroka naj pride pogledat, tega mu ne bi branila, ker je njegov. boš pa lahko iz tega ali bo sploh prišel, če bo, kako se bo obnašal in podobno potegnila kak sklep.
Že vnaprej mu povej, da zdajle nisi v stanju tega analizirat in se pogovarjat. Zavoljo otroka, pa ga prosiš za krepak pogovor, ko bo otroček star kakšne dva, tri mesece.
Ne bodi na tleh. Tam si lahko, če si to dopustiš. Orientiraj se na otročka, na pripravljanje stvari zanj, ker to je eno posebno lepo obdobje, ki ga ne bo nikoli nazaj. Tudi porod, čeprav ni lahek, je eno posebno doživetje, ki ga ne doživiš vsak dan. Izkusi to, da ti ne bo kdaj žal, da si vsa ta občutja kar “prespala”, samo zaradi njega!!!
Pogumno in držim pesti zate!
No, pa javi se kaj, jaz bom vesela, če bom vedela, da si v redu…
Hojla,
Tudi jaz sem bila noseča in prevarana, v šestem mesecu sem zvedela. Ne vem koliko časa je trajalo že prej?? Dobila sem ju v mojem stanovanju, peljala sta se z mojim avtom..
Takoj sem “spakirala” In naredila sem prav. Od tega je že 10 let, pa se ni spremenil. Ženske menja zelo hitro.
No, tako je bilo v mojem primeru, odločiti se boš morala pa sama.
Lep pozdrav vsem
Ojla!
Vem,kako ti je pri srcu saj sem tudi jaz v 39.tednu nosečnosti in vem sama
kako se ženske spremenijo.Draga moja,žal mi je vendar z njim ne boš nikoli srečna če te je prevaral zdaj,ko ga najbolj potrebuješ.Probaj se pogovorit,vendar dvomim da boš še kdaj imela zaupanje vanj.
Saj tudi moj fant ima potrebe in ni šel naravnost k drugi čeprav imava sedaj res veliko manj spolnih odnosov kot prej.Vendar se toliži da bo po porodu bolje.
Upam,da bosta našla skupen jezik in vse uredila.Veliko sreče,pazi na malo pikico in čim lažji porod.
Čao!
Bila sem prevarana. Odšla sem tisti trenutek, ko sem zvedela… brez besed, brez razlage. Tu nimaš kaj. Uničil mi je ponos, čustva, zaupanje. In ni imelo smisla nadaljevati takšne zveze. Pa če bi bilo po desetih letih, bi naredila isto.
Počutim se močno in prav se mi zdi da sem to naredila. Vem, da če bi vztrajala z njim, bi bila ob ves ponos. Le zakaj se nekatere tako ponižujete in vztrajate…
CIAO,
nisem se morala prej nič javit, ker je moj otročiček pohitel in se je rodil dva meseca prezgodaj, sedaj je v inkubatorju za enkrat hvala bogu vse ok. Moram ti povedat, da so mi bile tvoje besede v veliko oporo, čeprav sem komaj zdaj vsa sporočila prebrala, zdaj enostavno ni časa. Da me je varal sem prepričana, kaj naprej ne vem, zdaj še bom malo počakala, da pride moje malo sončece domov, potem pa se bom odločila. ok se javim kaj