Spoštovani!
Stara sem 23 let in imam štiriletnega otroka, ki se še zdaj zbuja tri do štirikrat na noč.Neprestano sem izmučena, potrta, včasih tudi zelo “depresivna”?.Ko se uležem v posteljo, kljub močni utrujenosti dve do tri ure ne zatisnem oči.Ko pa ravno zaspim,se otrok zopet zbudi.Ta zgodba se ponavlja cele noči, že štiri leta!.Sedaj, ko je sinek na počitnicah pri starih starših,imam vse noči le zase, pa vseeno ne morem zaspati.Ne vem-mogoče mi je prišlo že v navado, da cele noči prebedim,
ampak tako rada bi vsaj enkrat spala kot vsi drugi ljudje(vsaj tri ure skupaj).
Kakšnih uspaval si ne upam jemati, saj se lahko zgodi, da otroka ne bom slišala, ali zamudila v službo,..Poskusila sem že z raznimi zeliščnimi tabletami in čaji, pa po njih sploh nisem bila zaspana.Pred spanjem sem pila toplo mleko z medom, kar so mi tudi priporočili, pa tudi ni pomagalo.Skratka poskusila sem že skoraj vse naravne metode, pa nič ne pomaga.
Pa še nekaj-včasih, oziroma skoraj vedno, ko mi uspe vsaj malo zatisniti oči, pa doživljam grozne nočne more.Nekako si predstavljam, da nekdo od mojih bližnjih umre.To so vedno ali partner, brat, mati, oče ali sin.To mi pride tako do živega, da bruhnem v grozno boleč jok.V prsih me stiska, me duši, jaz pa kar ne morem nehati jokati,tako, da sem potem ves dan tako potrta, nič se mi ne ljubi delati in vse mi je odveč.Začnem se “basati” s hrano, vsaka malenkost me spravlja ob živce in v slabo voljo.Ne morem se zbrati in neprestano mislim na slabe stvari.
Prosim vas, da mi pomagate razjasniti, kaj se z menoj dogaja,in kako bom končno lahko spala kot vsi drugi ljudje!
Vnaprej se vam zahvaljujem za vaš odgovor.

spoštovana Manja,povsem običajno je , da se otroci v prvih letih življenja ponoči zbujajo, prav tako pa je običajno tudi to ,da potem zaspijo.Povsem drugačna pa situacija postane, če takemu zbujanju pripišete tolikšno pomembnost, da otroku skušate POMAGATI ZASPATI, to pa že po nekaj takšnih dejanjih povzroči utirjenje navade in s tem zaključen krog.Ko otrok poveže nočno bujenje z pozornostjo in nežnostmi,ki jih je ob tem deležen, tega tudi ne bo pripravljen opustiti.Pišete, da ne bi hoteli vzeti uspavala, češ da otroka potem ne bi slišali.Res je, morda ga ne bi slišali SPATI,prav gotovo pa bi ga slišali JOKATI,zato je vaš pomislek odveč in je le posledica splošne anksioznosti,ki jo prestajate, dejanski razlogi zanjo pa so lahko povsem drugje.S psihiatrom bosta morala analizirati vsa vaša življenjska pričakovanja,nezadovoljstva in odnose z vašim bližjim okoljem vključno z izkušnjami.ki ste jih prejeli od svoje primarne družine.Morda uspaval sploh ne boste potrebovali,prej verjetno katerega od aktivacijskih antidepresivov, predvsem pa bo potrebno obilo psihoterapevtskega ukvarjanja.

Manja,

popolnoma mi je jasno, da si izčrpana in depresivna po tako hudem nočnem delu, saj sem tudi sama doživljala enako, ko moja punčka ponoči ni spala. Vem, da se z mojim nasvetom mnogi starši ne bi strinjali, pa vendar: kaj pa če bi poskusila z otrokom skupaj spati, morda bi on bolje spal, kmalu pa bi se tudi ti navadila. Tudi sama sem imela (manjše kot ti) težave, ko se je punčka zbujala in zbujala, jaz pa sem potem ko je zaspala gledala v strop. Odkar spi pri meni v postelji, spiva obe!

Pa še en nasvet glede “preživljanja” dneva. Pred leti sem bila sama grozno depresivna, samomorilna in polna zasvojenosti. Poskusila sem pri dr. Ruglju (en obisk!), od koder mi je “ostala” navada jutranje telovadbe, ki mi je pomagala 100%!!!. Sedaj, ko imam otroka, sem tako disciplinirana, da vstanem toliko prej, da v miru potelovadim (cca 15 min in to kar na postelji), se stuširam, popijem kavico (poleti – kakšno razkošje – na balkonu, danes je bilo čudovito jutro, sonce malo za oblaki, malo pred njimi, pa malo meglice, mmmmmm), naredim kakšno malenkost, skratka edini trenutki v dnevu, ko sem lahko popolnoma sama in me očarajo za ves dan.

Hana

Hvala za tvoj nasvet!
Z jutranjo telovadbo bom vsekakor poskusila!
To s spanjem skupaj z otrokom pa sem že poskusila, pa veš kako dolgo je sin vzdržal v moji postelji? Cele pol ure!! Ker očitno potrebuje več prostora in je že navajen sam spati (že od 1. leta)

LP
Manja

Spoštovani dr. Rejec!

Lepo se vam zahvaljujem za vaš odgovor.
Zanima me pa,ali se je treba pri psihiatru predhodno naročiti in ali je potrebno za “obilo psihoterapevtskega ukvarjanja” kaj plačati?
Lep pozdrav!
Manja

Manja

Malo v tolažbo – dve leti po tistem, ko ga je moj sine nehal “lomiti” cele noči, sem spet dobila spanje nazaj. Nisem in nisem mogla spati in še ko sem zaspala, sem se zbudila že, če je mož vtaknil ključ v ključavnico 2 nadstropja nižje. Grozno.

Sedaj spim. Nikoli ne prespim cele noči skupaj – vmes se sem in tja zbudim in se obrnem, obiščem WC… ampak zbujam se spočita. Tudi pri tebi bo bolje – bo pa še trajalo.

Se pa absolutno strinjam s Hano, ki ti je svetovala, da naredi nekaj zase. Napolni si baterije – če bo to telovadba, daljši sprehod ali pa klepet s prijateljico, pa si izberi sama. Važno je, da se boš bolje počutila.

Ne, za obisk pri psihiatru potrebujete le urejeno zavarovanje.

New Report

Close