…noče več zaspati v posteljici,tudi ponoči se pogosto doji…bi alhko rekla. moje zalto dete, ki je od 3.do sedaj to je 7. meseca spalo v svoji psoteljici, sedaj v njej noče več zsapati.čez dan samo v vozičku ali v avtu,kar je še huje: ponoči se doji vsaki 2 uri (dobiva 3 kuhane obroke dnevno, vems dojenje) in po tem nočnem dojenju mu nenadoma ni več všeč, ko ga hoečm položiti nazaj v posteljico.včaih mi za uro dve uspe…
kad sem naredila narobe? sem ga rpeveč vozila na sprehode in sva z avtom preveč potovala (čez dan) da sedaj en zaspi več v posteljici? čez dan bi si nemara lahko razložila, kaj pa ponoči? Naj rpeidem na sladkor (piškoti) da jih bo grizljal čez dan in bo ponoči bolj spal?
razpisala sem se, ej ampak resnično sem se zamislila, čemu taka nenadna sprememba in kaj mi je narediti.sploh, ker se počasi podfajam nazaj v službo….

Tudi pri nas se je začelo precej nenadno, sicer malo kasneje, nekje okoli 8.mes, prej pa je že od 4.tedna prespala noč od 20.30-5.00.(pa je bila tudi naša samo dojena)Zdaj je stara 10.mesecev in se to še kar dogaja.

Kakor sem imela možnost govorit z kar nekaj mamicami, nima to nobene veze s količino hrane in tudi pri nas je tako. Za dnevno spanje smo mi takrat vpeljali red s precej rednimi urami spanja (2x na dan), v spalnici spustim rolete, se na “taveliki” postelji podojiva in potem sem zraven dokler ne zaspi. Nič ji ne govorim, nič ne pojem, samo vsakič ko se dvigne, jo nežno položim nazaj in vztrajam. Seveda je včasih tudi jok.

Ravno tako naredim zvečer. Zaspi na najini postelji in jo šele potem preneseva v njeno. Jaz priznam, da je meni tak način bolj enostaven, saj lahko ležim poleg nje. Je bila pa tudi zame to kar sprememba, saj je prej še lažje zaspala, če sem šla ven.

Ponoči se pa tudi zbudi…odvisno od noči…nekje 1-2x in ko se prvič zbudi, jo vzameva k sebi in je sploh ne nosiva več nazaj. MIdva sva sprejela to odločitev in nam ustreza, tako vsaj vsi spimo in se zbudimo spočiti. Misliva si, da mala že potrebuje najino bližino. Včasih jo podojim, včasih pa ji je dovolj, da je le med nama in jo primem za roko. Še prehitro bo minil čas, ko se ne bo želela več crkljati in zato sploh ne komliciramo. Še vsi so se enkrat navadili spati v svoji postelji…

Mirno noč!

Sladkorja oz. sladkih piškotov ti noben ne bi svetoval. Samo obremenjuješ otrokova ledvica, ki še niso sposobna predelati sladkorja, soli…
Tudi moj se zbuja v 8. mesecu po 4x na noč in se doji, pa kaj čem…, je pač dojenček, zobki rastejo, hoče se crkljat.. Tako pač je, ko je dojenček dojenček:). Jaz sem se že v nosečnosti “sprijaznila”, da bo kmalu konec spanja 8 ur v kosu.
Lp, Sara

Iz naših izkušenj lahko rečem, da so to obdobja, malo pa potem preidejo stvari tudi v navado.

V svoji posteljici bo nekoč spet spal, brez skrbi. Če ne drugače, se mu bo dalo stvari že razložiti in ga malo fintirati (kako je že velik itd.).
Če sedaj ne gre drugače, ga prestavi, ko zaspi (pri nas se je dalo to narediti v prve pol ure pri prvem, pri drugem tudi kasneje). Če otrok rabi bližino in ga ne nameravaš pretirano trenirati, da sam zaspi, je to najlažje. Naš dveletnik se že kar dolgo časa večinoma sam odloči, da bo zaspal v svoji posteljici in jaz ali mož poleg v svoji, s tem da praska moj “komolček” (enaka razvada obeh otrok). Včasih pa se vseeno še želi stiskati na veliki postelji.

No, govorila sem tudi o “navadi”. Je tako, da se ta luštnih stvari tudi kar hitro navadijo in jih ne izpustijo tako hitro iz rok. Naš mlajši je kot dojenček že znal sam zaspati, sedaj pa to ne pride v poštev. Vsaj zaenkrat ne. Starejši bi bil sposoben pri kakih 3-3,5 letih in smo nekaj časa to že prakticirali, a ker smo sedaj spet vsi skupaj v sobi, se tudi uspavamo skupaj. Včasih nama je nadležno, ker gre precej časa, pa že zaspiva vmes in se potem spet zbudiva (uh, kakšna muka!), ampak bo minilo. Po drugi strani sva pa vesela, da jima vsaj zvečer lahko nadoknadiva nekaj bližine, ki je čez dan nista deležna v zadostni meri.