no comment … drugič

Ne da razpravljaš kakšen bodi dober človek,
temveč, da SI, to je glavno. (Josip Stritar)

Na temo no comment gornjemu citatu avtorica lili vsekakor ustreza (za razliko od večine pišočih). Upam, da mi lili oprosti, da jo navajam, a le tako lahko podkrepim svojo ugotovitev. Kapo dol – pred tabo, Lili.

Avtor: lili
Datum: 08-01-04 12:27

Vsi, ki poudarjate zakone in kako se jih je treba držat. Če bi se to zgodilo vašemu očetu…jasno, bi bilo to popolnoma drugače. Tako pa je bil samo ena navaden bosanc…priznajte.

Avtor: lili
Datum: 08-01-04 13:03

Kot je bilo v poročilih, je bil na hrvaško slovenski meji že dogovorjen rešilni avto za naprej, se pravi, samo do meje bi ga peljali…
Vsi starši bodo enkrat umrli, in kar recite, da jim ne bi izpolnili zadnje želje, ker ne bi bila čisto po črki zakona. Zmorete to? Pa ne recite, da se to ne bo zgodilo, ker tega pač ne veste.
konec

Avtor: lili
Datum: 08-01-04 13:11

A ti zmeraj najprej vprašaš človeka, kaj je po nacionalnosti? Si videl primer tiste gospe, Slovenke, ki je izbrisana, hodila v SLovenske šole, pa so jo vseeno izbrisali? Zdaj mora naredit še izpit, da obvlada slovenščino…Je rekla, da če ne bo šlo brez tega, noče državljanstva. Prav ima, saj je državljanstvo samo tehnična zadeva in ne vrednota, rabimo le potni list, tisti, ki doma zaplankani sedijo, pa še tega ne. Živel susak (namenoma z malo, da se ne bi kdo vsajal zaradi moje slovenščine)! Saj je vseeno, a sem Slovenka, ali, kajne, vi me že ne bi vzeli za svojo…šmrc

Avtor: lili
Datum: 08-01-04 14:04

Nič, pa tudi noben Bosanc še nič. Z uradniki pa imam že neprijetne izkušnje, vendar ne vem, kaj so bili po nacionalnosti, pa me tudi ne zanima. Niti me ne zanima ali so bili v Zk ali pa postavljajo jaslice ali oboje… Vsakemu svoje, kot hoče, ni moja stvar. Govorim o želji umirajočega. Če ga hočeš odvrniti od zadnje želje, mu odrekaš pravico, da odloča o sebi. Zakaj bi ga skušala odvrniti od nje, tudi če je še tako nemogoča? Po mojem pomagaš po najboljših močeh in ne vsiljuješ pokroviteljskega odnosa, kot je to pogosto pri ljudeh, ki se jim starši postarajo in ravnajo z njimi kot z majhnimi otroki. Vsak, ki mu je že kdo od bližnjih umiral, bo vedel, o čem govorim. A je to zločin, če hočeš umreti doma? v bolnici nihče noče umreti, veliko ljudi pa tam pusti svoje najbližje, ker jih je groza, da bi jih morali negovati doma (ne govorim o tistih, kjer to ni mogoče). Zakaj tako veliko ljudi umre v bolnicah, čeprav jim ni več pomoči in niso priklopljeni na nobene aparate? Pozdravljam odločitev vsakega človeka, ki je doma s svojim najbližjim, ki umira. Jaz osebno tudi ne bi želela umreti med tujimi ljudmi, pa čeprav Slovenci…

Avtor: lili
Datum: 09-01-04 09:27

Zoki, si res tako strpen ali se delaš? Jaz sem lahkostokrat iste narodnosti kot ti, ampak zate sem tujka, ni res? V slovenščini pač nimamo dveh izrazov kot v angleščini. Recimo temu, da sem zate “stranger”.
Sploh pa, nisem užaljena, ne, to pa ne. Sem pa zelo zelo žalostna, ko vidim, v kakšen svet rastejo moji otroci. Samo in izključno zaradi nestrpnosti (pa ne samo Slovencev) sem se odločila, da se o svoji nacionalnosti nikoli ne bom izjavila. Sem pač tak tip človeka, da me te stvari žalostijo, enako kot aroganca bogatih nad revnimi, sploh če prvi zahtevajo hvaležnost, aroganca zdravnikov nad bolniki, staršev nad otroki, odarslih otrok nad ostarelimi starši in še in še primerov. Ja, to bo tisto, aroganca, veš, me strašno moti in pokroviteljstvo in to, da je dežurni krivec pri roki.

Bog bo ljudi sodil po njihovih dejanjih, ne po besedah!

Upam,
če pogledam komentarje na temo “džamija”.

Satrte, saj v principu se strinjam z lili. Vendar me pa zanima, kako bi ona ravnala, ko bi bila na mestu obmejnega policaja in bi z dejanjem dovoljenja vstopa v državo postavila na kocko svojo službo in s tem tudi možnost, da nekaj časa ne bo mogla preživljati svojih otrok. Kakor bi človek drugače ravnal, ko bi šlo za njegovega očeta, bi drugače ravnal tudi, ko bi bil na mestu policaja. Iz naslanjača je vedno vse lažje, tudi POP TV-jevski Milijonar.

janja

Tudi angleški novinar je v času vojne “prešvercal” iz Sarajeva v Anglijo deklico, ki jo je kasneje posvojil in ji tako omogočil lepše življenje.

Seveda pa je, preden je prišlo do srečnega konca, bilo potrebno precej borbe in je preteklo kar nekaj vodá.

Na žalost pa le malo ljudem uspe narediti nekaj res človeškega. Vsa čast jim.

lp

Janja, saj nisem noben angel. Sem daleč od popolnega človeka. Sprašuješ, kako bi ravnala, če bi bila jaz policaj na meji in bi tvegala službo pa lačno družino? Naj začnem z zdanjega konca: policija ni socialna ustanova, tudi nobena služba ne bi smela biti socialna ustanova za zaposlene, to je moje mnenje. Če se človek odloči za nek poklic, se mora zanj odločiti pri polni zavesti. Še dobro se spomnim falklandske vojne in angleških 16-letnikov, ki so šli tja zaradi eksistencialne stiske in jih ne sodim, še zlasti pa ne mladoletnega otroka, ki ni vedel kako in kaj. Zato ne sodim. (Ko človek gleda za nazaj, vedno vidi, da je bila še druga pot…sicer. Priporočam en čudovit članek iz beograjskega časopisa Vreme iz leta 1991 ali 1992 Rat po meri čoveka, tam vse piše) Ampak policaj! Policaj ne more biti nekdo, ki se za ta poklic ne čuti sposobnega! To, da taki obstajajo, ne daje alibija vsem drugim, ki ravno ne vedo, kam bi se v življenju dali…Seveda je važno preživeti in vem da je za revne zelo težko, zato ne bom rekla, česa človek ne sme, da preživi. Zato pa pravim, naj vsak opravlja poklic, za katerega se čuti sposobnega.
Če se vrnem k policaju na meji: ta je imel tudi drugo možnost, saj mu zakon dovoljuje, da izda vizum “na licu mesta”. Če ni vedel, kaj je v opisu njegovih del in nalog, to ni naš osebni problem, ne? Je pa problem naše družbe, o, to pa zelo.

lili

Imaš čut za človečnost. Tako je prav.

lp

Lili, zdaj smo se malo tudi na tvojo žalost začeli vrteti okoli tebe. Pa seveda od Sartre dalje nihče ne misli nič slabega. Pač si padla notri: 🙂 Se strinjam, da je to problem naše družbe. Pa dokler tega ne bomo doumeli in potem začeli tudi malo drugače vzgajati, še ne bo kaj dosti drugače. To z izdajo vizuma na licu mesta mi je pa ušlo iz spomina. Sicer sem celo slišala tudi za to možnost na radiu, ampak sem pozabila. Vendar sem še vedno mnenja, da na tistem mestu stvari izgledajo drugače. In morda je bilo vse skupaj celo še malo drugače, kot so prikazali mediji. Ne vemo. In s tabo se globoko strinjam o tem, da si izbereš poklic, ki si ga res pripravljen opravljati. Se spomnim, ko so se pred leti na Tržaški v Ljubljani streljali, naši policaji pa so stali zraven in niso posredovali. Ko so policaja vprašali, zakaj ni posredoval, je rekel, da ima doma družino. Samo kdo ga je silil prijaviti se v tacensko šolo?

New Report

Close